Zgradba sodobnih lovskih krogel

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Vse od trenutka, ko je vrgel svoj prvi kamen proti divjadi, človek razmišlja, kako bi izboljšal svoje projektile in povečal lovski uspeh. Prve lovske krogle – svinčenke in črni smodnik sta bila dobra kombinacija. Znatno hitrejši brezdimni smodnik pa je sčasoma zahteval nove zamisli glede konstrukcij idealne lovske krogle. Še danes se, ob pojavu množice sodobnih in učinkovitih lovskih krogel, krešejo mnenja »katera lovska krogla je najboljša«. Ta prispevek seveda ne bo ponudil tega odgovora, niti ni to njegov namen. Pomagal pa bo lovcu, da predvsem spozna razloge za različne zgradbe novejših lovskih krogel, da spozna razlike v delovanju ter lažje izbere njemu naj primernejšo.

Od svinčenk do oplaščene krogle

Z iznajdbo brezdimnega smodnika leta 1886 in z njegovim razvojem, so se teže in premeri krogel zmanjševali, njihove hitrosti pa povečevale. Ko svinčena krogla preseže hitrost 600 m/s ne more več dobro slediti vrtežu v cevi, saj je premehka. Posledica sta preskok žlebov, zasvinčene cevi in nenatančnost zadevanja. Dodajanje antimona (za trdoto) in kositra (prožnost) ter ovijanje s papirjem ni prineslo popolne rešitve. Čisti svinec ima na Brinelovi lestvici trdote (Bhn) vrednost 5. Utež za centriranje platišč1 doseže trdoto Bhn 14 – 16. Najtrši svinec “Linotype” je bil z Bhn 22 še vedno premehak. Svinčenko je bilo potrebno zaščititi s kovinskim plaščkom. Najpogosteje so uporabili baker (Bhn 35) in mehko jeklo (Bhn 120). Prve oplaščene lovske krogel so bile narejene v letih 1892 in 1893.

Kaj zahtevamo od lovske krogle in kako naj to doseže?

Medtem ko nekateri zagovarjajo kar največjo prodornost, drugi pa stremijo po kar največji oddaji energije za dosego »šoka«, je idealna resnica, tako kot vedno, nekje vmes. Strinjamo se, da mora lovska krogla najprej zadeti (natančnost), nato zanesljivo prodreti skozi vitalne organe (prodornost), šele nato je pomembna tudi energija izstrelka, oz. način kako krogla tudi poškoduje vitalne organe, da povzroči čim hitrejšo smrt. Vsa energija izstrelka je neuporabna, če učinkovito ne poškoduje vitalnih organov ali če krogla ne prodre dovolj v telo. Hkrati pa je vsa energija izstrelka neuporabna, če zgolj le gladko prestreli in telo poškoduje malenkostno. Ustrezna zgradba in delovanje krogle je zagotovilo, da krogla povzroči kar najučinkovitejše poškodbe življenjsko pomembnih organov in s tem zanesljivo in čim hitrejšo smrt (idealno je, da nam po strelu žival pade na mestu mrtva, »v ognju«).

Krogle za lov velike divjadi, katere bomo opisali tu, imajo v bistvu en sam cilj. Prednji del naj bi se nadzorovano preoblikoval (deformiral) z namenom, da njen povečan premer prenese čim več sile (energije) na različna tkiva – različne organe skozenj katere prodira in jih s tem učinkovito poškoduje. Razširitev krogle naj bi se ustavila pri ustreznem premeru. Prevelik premer lahko zavira in zmanjšuje prodiranje, zopet premajhno pa ni tako učinkovito. Če se krogla drobi, potem izgublja lastno težo, s tem izgublja silo vztrajnosti (momentum), ki preostanek krogle vse težje potiska skozi tkiva. Nedotaknjen zadnji del in čim večja končna teža ter ustrezen premer so zagotovilo za želeno prodornost, ki je zagotovilo, da krogla učinkovito poškoduje obe telesni polovici z življenjsko pomembnimi organi ter po možnosti izstopi (izstrelna rana). Izstop krogle je zaželen, ker je to viden znak, da je krogla zanesljivo in učinkovito prodrla skozi obe parni polovici telesa in da je na nastrelu po potrebi dobra krvna sled. A več o ciljni balistiki kdaj drugič.

Poznamo različne načine s katerimi lahko dosežemo vse želene (zahtevane) lastnosti krogle; ustrezno preoblikovanje, ustrezno prodornost in čim večjo končno težo. V tem prispevku bomo opisali predvsem različne oplaščene lovske krogle s svinčenim jedrom.

Jedro in plašček – izdelava krogle s svinčenim jedrom

»Cup and core«, kot pravijo Američani zvrsti običajne oplaščene krogle s svinčenim jedrom, je krogla enostavne zgradbe in tudi enostavne izdelave. Iz bakrene pločevine izrežejo bakren plošček (disk), nato pa z več globokimi vleki oblikujejo najprej plitvo čašico in naposled iz nje valj. Vanj vstavijo in naležejo že oblikovano svinčeno jedro, nato pa krogli oblikujejo še vrh.

Fotografija 1: Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 1: Zgradba sodobnih lovskih krogel

To je najpogostejši način izdelave oplaščenih krogel, ni pa seveda edini. Pri SPEER-ovi krogli HotCor v plašček npr. vlijejo tekoč svinec. Tretji način izdelave je uporaba bakrenih cevk in svinčenega jedra. Četrti način je pobakritev svinčenega jedra. (Jedra: podjetje Brenneke uporablja tudi jedra iz kositra, več podjetij iz ZDA pa tudi stisnjen prah iz bakra, volframa, železa, ali mešanice navedenih materialov.)

Konstrukcijsko enostavne krogle

Če je plašček krogle enotne debeline od vrha do dna in nima nobene notranje »zapore«, krogla nima mehanizma s katerim bi na določeni točki zaustavila preoblikovanje oz. drobljenje. Njeno preoblikovanje je odvisno samo od hitrosti, prevelika pa jo lahko celo uniči in krogla ne opravi svoje naloge. Značilni predstavniki teh enostavnih krogel so klasične »Soft Point« oz. »Tailmantel« krogle. Mednje sodijo vse lovske krogle podjetja Sierra (GameKing, ProHunter), Geco (Tailmantel), Norma (Soft Point..) ter kopica drugih. Za to enostavno kroglo zagotovo ne moremo trditi da gre za »kroglo z nadzorovanim ali kontroliranim preoblikovanjem«, zato pa bomo več takih spoznali v nadaljevanju.

Ko uporaba hitrih nabojev še ni bila tako razširjena med lovci, zgradba oplaščene lovske krogle ni imela takega pomena kot danes. Pri zmernih hitrostih in nezahtevnih strelih je bila (in je še) ta preprosta oplaščena krogla s svinčenim ali z odprtim vrhom (luknjica) lahko namreč zelo učinkovita predvsem na manjši, »mehkejši« divjadi. S pojavom hitrih nabojev, z vse več izkušnjami pri strelih na divjad, (vsi streli seveda niso idealni) so lovci naposled ugotovili, da ta enostaven izstrelek potrebuje izboljšave. Konstruktorji so uporabili različne načine s katerimi so povečali učinkovitost in zadovoljili postavljenim merilom, ki naj bi jih dosegala lovska krogla. Ti pa so zadostna natančnost, zadostna prodornost, zanesljivo (pa ne preveliko) preoblikovanje ter čim večja končna teža. Poleg tega se mora krogla hkrati dobro odpreti pri manjših hitrostih ter ne razpasti pri večjih, saj bo uporabljena na različnih razdaljah in v različno hitrih nabojih. Načini nadzora pa so: debelina plaščka, jedra različnih trdot, zapore/zadrževala jeder, prekati, vezava jedra na plašček, konice/zareze v vrhu krogel ter poglavje zase – enotne ali monolitne krogle.

Debelina plaščka

Z njo je najbolj enostavno nadzorovati preoblikovanje krogle. Nekatere oplaščene krogle že imajo plašček, ki je proti vrhu tanjši, spodaj pa debelejši. Debelejši plašček nudi večji upor pri procesu preoblikovanja, ki se na neki točki zaustavi – posledica je večja končna teža. Tanjši vrh omogoča hitro začetno preoblikovanje. Pri zahtevnih strelih (v/skozi kosti) in večjih hitrostih (streli blizu, močnejši naboji) pa lahko kljub temu pride do pretiranega drobljenja in jedro se še vedno lahko loči od plaščka. Po strelu na večjo divjad ju nato včasih najdemo skupaj za kožo, na mestu kjer naj bi krogla izstopila. Pri uporabi bakrenih cevk pa dobimo lovsko kroglo z debelejšim plaščkom, ki se počasneje preoblikuje in težje razpade.

Jedra različnih trdot

Wilhelm Brenneke (1865–1951) je bil genialni nemški konstruktor, ki je prvi izdelal kroglo z jedroma različnih trdot (Brenneke TIG/TUG). Poleg lova je bila njegova strast tudi razvijanje močnih krogelnih nabojev, saj je bilo strelivo tistega časa neprimerno in vzrok pogostokrat ranjeni divjadi. Leta 1905 je izdelal svojo prvo kroglo Ideal, iz katere je kasneje razvil izjemno uspešni TIG (1917) in TUG (1935), ki ju uporabljamo še danes.

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 2: Brenneke Ideal iz leta 1905

(Pri RWS/RUAG ju izdelujejo kot ID in UNI Classic). Princip uporabe dveh različno trdih jeder v eni krogli zagotavlja hitro in zanesljivo preoblikovanje prednjega dela in zaustavitev procesa, ko pride do trdega jedra. Ta zasnova temelji na zahtevi, da se mora prednji del razdrobiti, delci krogle pa naj potem od znotraj poškodujejo življenjsko pomembne organe. Krogla z jeklenim plaščkom je za to idealna, saj se rada drobi, a posledica je večja količina svinca v tkivu in njena manjša končna teža. Značilna »TIG« krogla obdrži približno 60 % prvotne teže, kar mi dokazujeta tudi dve naknadno stehtani, izločeni iz uplenjenega odraslega jelena. TUG je namenjena večji divjadi, zato je zasnovana tako, da obdrži še več lastne teže kot TIG. Pri preoblikovanju oblikuje nekoliko manjši premer prednjega dela, kar prispeva k lažjemu prodiranju. Drobljenje oz. razpadanje krogle dandanes ni več zaželeno iz dveh razlogov. Ti drobni delci naj bi imeli namreč premajhno težo za resničen učinek, pojavljajo pa se še drugi pomisleki glede ostankov svinca v mesu divjadi. Jedra različnih trdot imajo še RWS H-Mantle (in še zaporo), RWS Dopelkern (in še prekat). Dve različno trdi jedri je imela prejšnja krogla SPEER – GrandSlam.

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 3: Prerez različnih RWS krogel

Zapore/zadrževala jeder

Eden od načinov zaustavitve procesa preoblikovanja IN zadrževanja jedra je, da jedro mehansko »zaklenemo« z delom plaščka. RWS je že zelo dolgo nazaj razvil kroglo H-Mantel pri kateri sta dve jedri ločeni z delom ukrivljenega plaščka. Ena zgodnjih konstrukcij je bil ameriški »Peters Belted soft point” pri katerem so namestili ločen trak (pas) iz tombaka okrog jedra, s čimer so ga okrepili. Značilni krogli z notranjo zaporo oz. zadrževalom jedra sta Remington Core-Lokt ter Hornady InterLock. Podobno zaporo lahko dosežemo tudi z ustreznim zunanjim utorom, pasom. Tega imata npr. RWS krogli Kegelspitz, Dopelkern ter krogli Brenneke TIG/TUG. Brenneke zelo dobro opisuje to zunanjo zaporo ali pas kot »zadrževalo jedra« in »zaporo preoblikovanja«.

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 4: TIG Brenneke

Ta zapora dobro deluje tudi pri krogli Geco Plus, čeprav je tu njen namen predvsem boljša umestitev krogle v vrat tulca in optimiziranje dinamike izvleka iz vratu tulca po vžiga smodnika. Preverjeno v RUAG.

Prekati

Jeseni leta 1946 je nek z blatom prekrit kanadski los, navkljub natančnemu in dobremu strelu iz močne puške kal. .300 H&H Johna Noslerja, mirno odkorakal in ga niso nikoli našli. Razlog za neuspeh je bila krogla običajne zgradbe v navedenem kalibru privedena na rob svojih zmožnosti. Zaradi velike hitrosti, blata in kompaktnega mišičja je zelo verjetno razpadla še preden je prodrla do vitalnih organov. Na poti domov je John Nosler začel razmišljati o lovski krogli, ki bi bila učinkovita, ne glede na velikost divjadi in ne glede na kot strela. Naslednje leto je preizkušal različne ideje, nazadnje pa je 1948 konstruiral kroglo z dvema jedroma, ločena z prekatom (ang. partition). Prednji del se hitro razširi, zadnji del pa ostane cel, ne glede na hitrost naboja in morebitne ovire (kosti). Praviloma izgubi 40 % svoje teže, a največ 60%. Učinkovita je prav zato, ker v začetku deluje kot običajna »konstrukcijsko enostavna« krogla, ki se praviloma hitro in zlahka odpre (učinkovitost na manjši divjadi), nato pa se razširjanje ustavi najkasneje pri prekatu. Zato obdrži težo, ne razpade in dobro prodira.

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 5: Zgradba sodobnih lovskih krogel

Navedeno lovsko kroglo Partition smo slovenski lovci desetletja uporabljali v liniji Hinterbergerjevega streliva, ki je s temi Noslerjevimi kroglami polnil svoje strelivo. Nosler jo je v sodelovanju z podjetjem Winchester še izboljšal, ko je zadnje jedro obdal z jekleno čašico, jedro še dodatno zarobil in ojačal prekat. (Partition Gold). Koncept Johna Noslerja je povzelo podjetje Swift in korak dlje naredilo s kroglo A-Frame.

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 6: Zgradba sodobnih lovskih krogel

Prekat ima Dopelkern (RWS), pri kateri na dno najprej vstavijo trše svinčeno jedro že obdano z manjšim plaščkom, čezenj, na vrh, pa vstavijo »mehko« svinčeno jedro trdote Bhn 5. Prekat ima tudi manj znana Blaserjeva krogla CDP, ki jo izdeluje RWS.

Vezava jedra na plašček

Združitev svinčenega jedra s plaščkom je odlična metoda za zagotovitev večje končne teže in globoke prodornosti. Podjetje Bitterroot Bullet Company iz ZDA je bilo v poznih 60tih prejšnjega stoletja pionir na tem področju. Vezava jedra na plašček je predstavljala korak naprej v evoluciji razvoja lovskih krogel in za “očeta” teh krogel zato štejemo Billa Steigersa. Ta je izdelal kroglo, ki je imela jedro povezano na plašček na takrat izviren način, ki je ostal skrivnost vsaj še 20 let. Vezava jedra na plašček omogoča prednjemu delu krogle, da se učinkovito razširi/preoblikuje skoraj brez običajnega drobljenja. Zato obdrži večino svoje teže (80 – 95 %), le ta pa je ključna pri prodiranju, predvsem skozi debele mišice in kosti telesno večje divjadi. Način vezave jedra na plašček sem že opisal pri opisu krogel Evolution in Plus (Lovec 1-2/2012). Prvo podjetje v Evropi, ki je uspešno in množično izdelalo tako kroglo, je bila švedska Norma (Oryx), ki je tehnologijo nato posodila še RWS in Geco s katerima je v korporaciji RUAG. Remington je z »bondingom« še izboljšal uspešno, že 40 let staro kroglo, Core-Lokt (Premier Core-Lokt Ultra Bonded). Značilni predstavniki so: Norma – Oryx, Hornady – InterBond, Nosler – AccuBond, GECO – Plus, RWS – Evolution, Swift – Scirocco in A-Frame, Lapua – Mega, Winchester – Power Max Bonded. Drug način povezave svinčenega jedra s plaščkom je, da se najprej izdela svinčeno jedro, ki ga pobakrijo. Proizvajalec na svinčeno jedro molekulo za molekulo naloži plašček, pri čemer lahko natančno določi tudi njegovo debelino. Sledi oblikovanje, ki da krogli končno obliko. Ta postopek je prvo uspešno uporabilo podjetje SPEER s kroglo za kratkocevno orožje, GOLD DOT. Ko so se pod streho ATK združila podjetja CCI, SPEER in FEDERAL, je zadnji, leta 2005 na naveden način izdelal lovsko kroglo Fusion. SPEER je nato izdelal podobno kroglo DeepCurl. Prednost takšne izdelave je ekonomičnost, zato imajo navedene krogle tudi ugodno ceno in vse značilnosti »bonded« krogel. Bonded krogle veljajo za ene najbolj univerzalnih. So pa med temi kroglami tudi razlike. Npr. Oryx velja za dokaj »mehko«. Zato je Oryx »učinkovitejša« za manjšo divjad in prodira nekoliko manj, dobra za nekoliko počasnejše naboje (npr. 7×57), pri kakem hitrem naboju in strelu blizu pa lahko poleg padca v ognju (pri npr. srnjadi) računate še na vidne podplutbe. Vse pa je odvisno od zadetne hitrosti, ovir (kosti) in vrste divjadi, ki jo streljamo. Na fotografiji št. 7 je vidna zgradba nekaterih »bonded« krogel. Na fotografiji št. 8 je razvidna razlika med kroglami, ki so zadele cilj s 915 m/s in ponazarjajo zadetke močnih nabojev oz. strele na blizu. Na fotografiji št. 9 pa je vidno preoblikovanje istih krogel, ki so cilj zadele s hitrostjo 600m/s in ponazarjajo preoblikovanje pri strelih na daleč, oz. strele z počasnejšimi naboji.2 Odličen prikaz razlik med zadetki različnih zvrsti krogel pri različnih hitrostih najdemo na spletni strani švedske Norme.3

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 7: Zgradba nekaterih “bonded” krogel

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 8: Razlika med kroglami, ki so zadele cilj s 915 m/s.

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 9: Razlika med kroglami, ki so zadele cilj s 600 m/s.

Monolitne krogle

Druga vzporednica razvoja lovskih krogel je bil razvoj monolitne (homogene, enotne…) krogle. Ta je večinoma ali v celoti izdelana (stružena) iz bakra ali iz zlitine. Naslednjič bom opisal razvoj teh enotnih krogel, omenil »našo« ABC kroglo in vse njihove prednosti ter pomanjkljivosti. Opisal bom še primerjalni preskus nekaterih od teh krogel, ki sem ga opravil ter pravilno »domače« preizkušanje lovskih krogel na splošno.

Plastičen/kovinski vrh in zareze

Vrh iz plastike (polimera) dobro nadomesti svinčeni vrh, ki se zlahka poškoduje. Veliko lažje je izdelati tudi res »ostro« plastično konico, ki poveča vrednost balističnega koeficienta (BC). BC nam pove, kako dobro krogla premaguje zračni upor. Rezultat je položnejša krivulja leta krogle, rahlo večja hitrost ob zadetku v cilj, konica pa pospeši začetno preoblikovanje. Zaradi večje stabilnosti jim pripisujejo tudi večjo natančnost. Pionir na tem področju je bilo že leta 1939 podjetje Remington s svojo »Bronze Point«. V vrh krogle je vstavljena konica iz tombaka.

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 10: Prerez Remington Bronze Point

Tudi Winchester je že dolgo nazaj razvil svojo različico, Silvertip s konico iz aluminija. Takšne »konice« danes uporabljajo predvsem krogle BallisticTip, AccuBond, E-Tip (Nosler), SST, InterBond, A-Max, V-Max (Hornady), Scirocco (Swift), AccuTip (Remington), TTSX, MRX (Barnes)…, v Evropi pa Express (Geco) in PTS (Sellier & Bellot). Manj ostre konice oz. »kapice« imajo še H-Mantel, Evolution (RWS), eXergy (Sellier & Bellot), Naturalis (Lapua) ter Plastic point (Norma), ki ima v vrhu vstavljeno plastično kroglico. Zareze: nekatere krogle imajo v vrhu zareze na notranji ali zunanji strani plaščka. Z njimi proizvajalci načrtovano »ošibijo« vrh plaščka, pre-definirajo način razširitve in pospešijo razširjanje. Zareze ali plastičen/kovinski vrh še ne pomenijo avtomatično, da so namenjene le lovu telesno manjše divjadi ali plenilcev. To pa tudi ne pomeni, da so krogle V-Max, BalisticTip ali Express primerne za odstrel odrasle jelenjadi.

Kombinacija več načinov

Proizvajalci so, poleg že omenjenih, kombinirali še druge različne načine, z namenom čim bolj popolnega nadzora preoblikovanja. Kot ena prvih takih res uspešnih je bila krogla A-Frame iz Swifta, za katero je značilna 2,2x razširitev prvotnega premera in do 95 % ostanka prvotne teže. Razloga sta prekat in dejstvo, da je prednje jedro vezano na plašček. Swift je bil spet prvi, ki je združil »bonded« kroglo s plastičnim vrhom v izjemno aerodinamično kroglo Scirroco. Sledila sta mu Hornady (InterBond) in Nosler (AccuBond).

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 11: Prerez Nosler AccuBond

Plastično konico je dodal Barnes seriji TSX in dobil TTSX (Tipped Tripple Shock X). Da bi zmanjšal dolžino krogle in dosegel isto težo, je Barnes v zadnji del TTSX vstavil težko jedro iz volframa (MRX).

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 12: Prerez Barnes MRX

Podobno kroglo je izdelal Winchester (XP3), ki je naslednica zelo uspešne FailSafe. Odlična, a manj znana krogla NorthFork je kombinacija enotne stružene krogle z vezanim svinčenim jedrom v prednjem delu, ki poveže klasično učinkovito svinčeno gobico z zanesljivo zaustavitvijo preoblikovanja, ne glede na hitrost.

Fotografija 13

Fotografija 13: NorthFolk – preoblikovanje pri različnih hitrostih

Korak dlje je naredil Federal, ki je podobni krogli Jacka Carterja (BearClaw), ki jo tudi polni v svoje strelivo, dodal še plastičen vrh, čolničast zadek in jo ponikljal (Trophy Bonded Tip).

Zgradba sodobnih lovskih krogel

Fotografija 14: Prerez Federal TrophyTip

Na spodnji del teh togih krogel proizvajalci urežejo zareze (utore), ki zmanjšajo drsno površino krogle, s tem zmanjšajo pritisk, omogočijo večjo hitrost in zmanjšajo stopnjo pobakritve cevi. Nikljanje in razni nanosi (suha maziva) imajo isto nalogo in podoben učinek. Maziva najdemo pri prvih različicah »togih« monolitnih krogel, kot so Barnes XLC (suho mazivo modre barve) in Winchester FailSafe (mazivo Lubalox črne barve). 

Fotografija 15: Monolitne enotne krogle Barnes, ABC, FailSafe, Grom

Povzetek

Če povzamem zelo na grobo so konstrukcijsko enostavne (»mehke«) krogle zelo dobre pri odstrelu manjše divjadi (srnjad) in dobre pri odstrelu večje (jelenjad) dokler je kot strela pravokotno za pleče in krogla ne zadane močnejših kosti. Rahlo izboljšane krogle z zaporami, dvema jedroma…so praviloma univerzalne za lovca, ki večinoma lovi manjšo divjad, občasno pa večjo. »Bonded« krogle so najbolj univerzalne krogle, saj združujejo široko gobico in hitro preoblikovanje z trdno konstrukcijo. Krogle, ki kombinirajo še več dobrih rešitev (npr. A-Frame) so včasih še boljše na večji divjadi, a mogoče že manj učinkovite v »šoku« na manjši. Monolitne krogle pa so znane po največji prodornosti ter (%) nekaj manjši uspešnosti, ko naj manjša divjad »pade v ognju«. To niso samo moje izkušnje, pač pa tudi mnenje mnogih, ki se malce resneje ukvarjajo s tem. Še vedno pa so velike razlike tudi v isti kategoriji lovskih krogel, (»bonded«, monolitne…) zato je ta ocena zelo splošna, opis vseh dejavnikov ciljne balistike pa tema za drug prispevek. Dejstvo je, da krogle, ki prodirajo malo manj, naredijo nekaj večjo luknjo – in obratno! Primerjava seveda drži za krogle podobne teže in premera (npr. 7mm krogle teže 10 – 11g). Tudi nek tip/zvrst krogle ima lahko povsem drugačen »temperament« v hitrem 6.5×68 kot v 9.3×62.

Zaključek

Ustrezna zgradba krogle je zagotovilo za njeno učinkovitost. Od nje pogosto zahtevamo splošno uporabnost (za srnjad IN jelenjad..), a nekatere so pač boljše v prodornosti in obenem nekoliko manj dobre pri oddaji energije »šoku« – in obratno. Lovec mora poznati zgradbo svoje krogle, njeno delovanje ter njene omejitve in prednosti. Nekoliko »boljša« lovska krogla je vedno dobra in poceni investicija. V nepredvidljivih okoliščinah lova, ko stvari pogosto niso idealne, nam lahko ravno te drobne prednosti omogočijo večjo uspešnost, predvsem pri lovu večje divjadi. Hkrati nam zato kdaj omogočijo lovsko še pravičnejši strel, h kateremu moramo vedno stremeti. A, kot pravi nek zelo izkušen ameriški avtor, predstavlja 90% uspeha strela mesto zadetka, 9% krogla ustrezne konstrukcije ter 1% izbira naboja. Na vprašanje, katera lovska krogla je »najboljša«, si lahko na koncu odgovorimo – kakor za kaj.

Gregor Hodnik

1 90% svinca, 7% kositra in 3% antimona

2 Shooting Times, Junij 2004, avtor fotografij in članka »Advantages of bonded bullets« je Rick Jamisson

3 http://www.norma.cc/en/ammunition-academy/expansion

Galerija slik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja