V preteklosti je bil način življenja enostavnejši, kar je sovpadalo z lovsko opremo, ki je bila takrat na voljo. Po desetletjih zgolj mehanskih merkov so se na lovskih puškah postopoma začeli pojavljati prvi strelni daljnogledi. Ni bilo tako dolgo nazaj, da smo nameščene na orožju lokalnih lovcev lahko videli strelne daljnoglede z oznakami, kot so 4×32 ali 6×42. Na kratko, te številke opisujejo štirikratno in šestkratno povečavo in premer leče med 32 in 42 milimetri. Toda kaj dejansko pomeni povečava? Najlažji način vizualizacije tega pojma: ko gledamo predmet, ki je 100 metrov oddaljen od strelnega daljnogleda z 10-kratno povečavo, se zdi, da je predmet oddaljen od nas le 10 metrov.
Danes, ko je svet malo bolj zapleten in je izbira lovske opreme izjemna, lahko ugotovimo, da je na voljo široka paleta različnih konfiguracij strelnih daljnogledov, vse razen prej omenjenih 4×32 in 6×42, saj teh praktično ni več v uporabi. Sodobni lovci smo postali izbirčni. Zahtevamo tehnično dovršeno in visokokakovostno opremo, kar pomeni, da nismo več zadovoljni s fiksnimi povečavami in enim strelnim daljnogledom, ki bi ga uporabljali za vse možne situacije.
Streljačka optika za različite načine lova
Težko je reči, da obstaja univerzalni daljnogled, ki bo zadovoljil vse naše potrebe in pričakovanja. Zato je danes na voljo toliko različnih izdelkov, od katerih vsak služi bolj ali manj specifični uporabi. Namen tega članka je predstaviti strelno optiko, ki je primerna za naslednje načine lova: lov z visoke preže, lov na zalaz, lov na pogon in lov v visokogorju. Verjamem, da tudi danes večina lovcev ne uporablja ločenega, namenskega strelnega daljnogleda za vsako izmed teh metod lova. Zato je naš cilj identificirati najboljši približek univerzalnemu strelnemu daljnogledu, ki bo dobro deloval pri vseh omenjenih metodah lova, pri tem pa se je treba zavedati, da je ob prizadevanju za vsestranskost treba sklepati kompromise, ki odstopajo od naših idealov in osebnih želja.
LOV Z VISOKE PREŽE
Precejšen del lova z visoke preže poteka v jutranjem svitu in v večernem mraku. V teh delih dneva želimo uporabiti čim več svetlobe, da bi jasno videli divjad. Zaradi te zahteve so premeri leč objektiva večji od povprečja. S temi lahko zajamemo največjo količino svetlobe, ki jo je mogoče doseči. V praksi to sovpada s 56-milimetrskim premerom objektiva. Večji premeri leč ne bi bili učinkovitejši, saj je pomemben dejavnik tudi izhodna zenica človeškega očesa.
Premer izhodne zenice se lahko izračuna z deljenjem premera leče z povečavo (za daljnoglede z nominalnimi dimenzijami 8×56 to pomeni 56mm: 8 = 7mm). Premer zenice človeškega očesa se spreminja v skladu z intenzivnostjo svetlobe v okolju (razširi se v temi in zoža na svetlobi). Toda premer človeške zenice po večini ne more preseči 7 milimetrov. Daljnogledi s še večjimi premeri leč bi tako bili le oteževali našo mobilnost., Z njimi namreč ni moč ujeti več svetlobe v mraku – oziroma tega svetlobnega presega zenice človeškega ne bi mogel izkoristiti. Navedeno velja za zenice mladega in čilega človeka. Ker se zmožnost prilagajanja svetlobi s staranjem občutno zmanjša. je vprašljiva že smotrnost uporabe 8×56 daljnogledov, saj lahko lovci enak učinek dosežejo z manjšim premerom leče.
Seveda večji premeri leč sami po sebi še ne omogočajo največje možne prepustnosti svetlobe, marveč so potrebne dodatne tehnologije kot so visokokakovostni premazi leč. Kar se tiče strelne optike, se prepustnost izboljša s kakovostjo izdelave (v veliki meri zaradi uporabljenih stekel – omeniti velja HT Schott in ustrezne premaze leč). Prav tako je treba poudariti, da v zadnjem času priljubljeni in nasploh zelo praktični daljnogledi s variabilnimi povečavami žal ne morejo dosegati sorazmerno visoke prepustnosti svetlobe kot pri fiksnih povečavah. Razlog se skriva v preprostem dejstvu, da je konstrukcija daljnogledov z variabilno povečavo veliko bolj kompleksna in zahteva več leč, z vsako dodatno lečo pa seveda izgubimo na prepustnosti svetlobe. S kakovostjo daljnogleda in uporabo naprednih tehnologij pa se tudi se cena izdelka sorazmerno poveča.
Pri strelih z visokih prež pa se tudi strelne razdalje spreminjajo, od zelo kratkih (na manjših jasah, v bližini krmišč itd.) do precej daljših (vzdolž polj in travnikov itd.) Zato so zaželeni veliki razponi povečav, najpogosteje od 2x in do 12x ali celo 15x. Takšni strelni daljnogledi (s 56-milimetrskimi lečami objektiva) so med najbolj dimenzijsko obsežnimi daljnogledi za lovsko rabo. Na trentem trgu je edini izdelovalec 56-milimetrskega strelnega daljnogleda s fiksno močjo povečave 8x nemški Schmidt & Bender. Ta model je priljubljen zaradi so zaradi visoke prepustnosti svetlobe in enostavne uporabe. Omenimo še, da imajo daljnogledi z največjo prepustnostjo svetlobe povečini 4x moč povečave.
Primeri: 3-12×56, 2.4-12×56, 2.3-18×56,…
Streljačka optika za različite načine lova
LOV NA ZALAZ
Lov na zalaz je zelo specifična metoda lova, ki zahteva okretnost, hitre odzive in ponavadi tudi dobro telesno pripravljenost. Strelne razdalje so običajno zmerne in lov se skoraj vedno zaključi preden nastopi mrak. Iz zgoraj navedenega lahko spoznamo da daljnogledi z velikimi premeri leči, s katerimi je težko rokovati, za lov na zalaz niso primerni niti potrebni. Večje povečave so nam tu bolj v napoto kot korist.
Najbolj priročne so dva- do deset- ali celo 12-kratne povečave. Idealen premer leče je 42 milimetrov, zahvaljujoč praktičnosti in kompaktnim dimenzijam teh modelov. Trenutno najboljša izbira za lov na zalaz je konfiguracija 1.7-13.3×42, vendar pa ne smemo pozabiti na vsestranskost klasičnih 1.5-6×42.
Primeri: 1,5-6×42, 1,7-10×42, 1,7-13,3×42, 2-12×50, …
Streljačka optika za različite načine lova
LOV NA POGON
Kratke strelne razdalje, hitri streli in potreba po širokem vidnem polju. Tako bi najbolje opisali lov na pogon skozi objektiv.
Naša želja je čim hitreje ujeti divjad v križ, pri tem pa tudi med ocenjevanjem divjadi obdržati obe očesi odprti zaradi širšega vidnega polja. S tem lahko zlahka definiramo, kakšna je idealna optika za to vrsto lova.
Za lov na pogone so najprimernejše naslednje optične naprave: rdeče pike, refleksni vizirji in širokokotni strelni daljnogledi. Pomanjkljivost rdečih pik in refleksnih vizirjev je, da ne nudijo povečave, ki je pri strelih na daljše razdalje takorekoč nuja. V takšnih primerih se kaže glavna prednost in vsestranskost širokokotnih strelnih daljnogledov. Strelni daljnogledi ponujajo različna območja povečav, ki so nam v veliko pomoč pri strelih na daljše razdalje. Žal pa nas v primerjavi z rdečimi pikami in refleksnimi vizirji strelni daljnogledi na lovu upočasnijo. Pri uporabi širokokotnega strelnega daljnogleda (ali drugega daljnogleda) mora biti zrklo našega očesa poravnano v obeh smereh, torej tako levo-desno kot tudi gor-dol. Ob tem pa mora biti oko pozicirano na določeni razdalji od okularja, saj bomo le tako ujeli celotno sliko. Nobena od teh zavestnih poravnav očesa pa ni potrebna, če uporabljate rdečo piko ali refleksni vizir, zaradi česar je uporaba teh pripomočkov hitrejša in bolj intuitivna.
Najbolj smotrna izbira povečave za pogon je 1x ali z drugimi besedami: brez povečave. Če povečave ne uporabljamo, lahko obe očesi ostaneta odprti, s tem pa lahko zajamemo širše vidno polje. To je zelo pomembno pri hitro premikajoči se divjadi. Swarovski Optik je pred kratkim predstavil širokokotni strelni daljnogled s povečavo 0,75x, kar dokazuje dve stvari: ena – to je možno narediti in dve – z uporabo povečave, ki je manjša od 1x, lahko zajamemo še širše vidno polje kot nam sicer dovoljujeje dejanska situacija, kar je na nek način revolucionarno. V vsakem primeru pa velja preprosta korelacija: čim manjši je premer objektiva in nastavljena povečava, tem širše je vidno polje. To pravilo nam pri nakupu optike zmeraj ostane v mislih. Najbolj primerni širokokotni strelni daljnogledi za to metodo lova so tisti z območji povečave med 1x in 6x, kar pa se tiče premera leče, so 24-milimetrski modeli najboljša izbira.
Pri vseh strelnih daljnogledih, ki so namenjeni lovu na pogone, je priporočljiva dnevna osvetlitev namerilnega križa (z visoko jakostjo), saj se barva ozadja med merjenjem spreminja, želimo pa čim boljšo vidnost rdeče točke (ali križa) v vsakem trenutku merjenja.
Primeri: 1-5×24, 1-6×24, 0.75-6×20, …
LOV V VISOKOGORJU
Zaradi prostranosti, raznolike in neokrnjene narave ter fizičnih izzivov je lov v visokogorju vedno zasedal posebno mesto med vsemi drugimi metodami lova. Poseben značaj tega lova zahteva temu primerno opremo. Streli na daljše razdalje so tu nekaj povsem običajnega in kličejo po uporabi daljnogleda z visokimi povečavami. Za prijeten lov v visokogorju je pomembno, da je naša oprema karseda lahka. Daljnogledi z velikimi lečami objektiva (in posledično težo) ne pridejo v poštev, saj bi nas takšne naprave predvsem ovirale pri gibanju. V večini primerov so streli sproženi sredi dneva in skoraj nikoli v poznem mraku, za kar bi bila potrebna strelna optika z večjimi premeri leč in prepustnostjo svetlobe v mraku.
Za vse strelne daljnoglede, ki so namenjeni uporabi v visokogorju, je značilna nastavljivost paralakse, čeprav je napaka paralakse bolj očitna pri strelih na kratkih razdaljah (pod 100 metrov) v primerjavi z daljšimi. Kljub temu gre pri napaki paralakse za neprijeten pojav, ko med merjenjem premiki očesa izven osi strelnega daljnogleda (v katerikoli smeri) povzročijo, da se križ na cilju premika. Večina strelnih daljnogledov, ki nimajo možnosti (t.j. dodatne kupole) nastavitev paralakse na določenih razdaljah, imajo paralakso izničeno pri razdalji 100 metrov. Strelni daljnogledi, ki imajo dodatno kupolo za nastavitev paralakse, nam omogočajo, da ta pojav odpravimo na različnih razdaljah, odvisno od situacije.
Še ena poslastica, ki je zelo uporabna v gorah, so balistične kupole (najdemo jih na dovolj prefinjenih strelnih daljnogledih). Z uporabo teh, v odvisnosti od padca krogle na različnih razdaljah, lahko sproti prilagajamo gibanje križa pred posameznim strelom in določimo razdaljo, na katero bomo streljali. Kot primer navedimo balistične kupole Swarovski BT, kjer je možna predhodna nastavitev določene razdalje. S premikom kupole na vnaprej nastavljeno točko je edina stvar, ki nam preostane pred sprožitvijo strela, izbira pravilne razdalje. Spet druge balistične kupole so opremljene z oznakami natančno določenih (prednastavljenih) razdalj. S kliki vedno preprosto določimo razdaljo, na kateri bomo sprožili strel. Iz branja oznak na kupoli je jasno razvidno, za koliko jo moramo pred strelom prestaviti, da bi dosežemo cilj na zahtevani razdalji (primer take kupole je ASV nemškega proizvajalca Zeiss). Strelni daljnogledi z vgrajenim laserskim daljinomerom so prav tako dobra izbira, kadar pričakujemo strele na dolge razdalje, a s seboj ne želimo prenašati veliko opreme.
Streljačka optika za različite načine lova
Za lov v visokogorju je smiselno, da je največja povečava vsaj 10-kratna, premer leče objektiva pa se giblje nekje med 42 in 48 milimetri. 50 milimetrov je nekako maksimalni prag premera leče. Vsi večji daljnogledi bi samo povečali dimenzije in težo naše opreme, ne bi pa doprinesli dodane vrednosti za lov v gorah.
Strelni daljnogledi za lov v gorah potrebujejo zelo tanek križ, ki ne bo zakril prevelik del cilja in po možnosti v drugi goriščni ravnini (kar pomeni, da s spreminjanjem povečave, debelina križa ostane nespremenjena).
Primeri: 2,5-15×44, 3,5-18×44, 2-16×50, …
VSESTRANSKI STRELNI DALJNOGLEDI
Kadar uporabimo besedo vsestranski, se moramo zavedati, da je rezultat najbolj optimalna kombinacija kompromisov. Če bi se moral odločiti za en sam strelni daljnogled, ki bi mi služil pri najrazličnejših metodah lova, bi izbral splošen strelni daljnogled tipa 2-12×50 ali podoben model.
Idealen strelni daljnogled ima naslednje značilnosti: zmerne fizične dimenzije, ne preveliko maso, dovolj velik premer objektiva za lov pri šibki svetlobi okolja in dovolj široko območje povečave, ki ustreza tako zahtevam streljanja od blizu kot od daleč. Priporočam tudi osvetlitev namerilnega križa, ki nam bo pogosto prišla še kako prav. Kar zadeva izbiro primerne rešitve za montažo, bi se verjetno odločil namestiti strelni daljnogled s pomočjo letve. Da bi zadostili specifičnim zahtevam različnih načinov lova, je potrebno lovsko opremo nadgraditi z dodatno optiko ali dvema.
SPLOŠNA PRIPOROČILA
Pred nakupom strelnega daljnogleda se mora naša izbira voditi z naslednjimi ključnimi dejavniki: kakovost izdelave, kakovost leč, morebitne poprodajne storitve, ugled proizvajalca, ergonomija izdelka itd. Garancijski rok proizvajalca, ki nas bo zaščitil v primeru napak izdelka in za to potrebnih popravil, je zagotovo pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pred nakupom.
Najpomembnejše tehnične lastnosti, ki jih je treba upoštevati v skladu z našimi lovskimi potrebami: povečava, premer leče, najmanjša in največja razdalja do očesne zenice, minimalno in maksimalno vidno polje, mračni faktor, prepustnost svetlobe, osvetlitev križa, nastavljiva paralaksa, teža, vodoodpornost in odpornost na rosenje, teža itd.
Poleg zgoraj naštetih lastnosti, imejte v mislih koristne poslastice, ki jih ponuja trg in ki nam lahko znatno olajšajo življenje na lovu. Izpostavil bi osvetlitev križa (običajno z rdečo piko), ki je danes skoraj nujna, saj so namerilni križi nadvse tanki in z dobrim razlogom. Tanjši je križ, manj slike nam zakriva. Seveda pa je tak križ ob nizki svetlobi in temnem ozadju težko videti.
Še posebej pomembna je izbira montažnih elementov, ki omogočajo, da strelni daljnogled postane eno s puško. Za lovsko uporabo so primerne predvsem snemljive in ponovljive montaže. Pri premikanju po gostem in zaraščenem terenu lahko strelni daljnogled z lahkoto odstranite in pospravite v nahrbtnik (enako velja za lov v visokogorju, kjer je včasih potrebno nekaj plezanja). Sam strelni daljnogled prav tako odstranim, kadar se lotim temeljitega čiščenja puške, saj bi mi bil pri tem le v napoto.
Vem, da je izbira ustreznega strelnega daljnogleda zahteven izziv. Toda ta naloga bo veliko lažja, če si bomo jasno določili namen, za katerega bomo strelni daljnogled uporabljali in si obenem zadali proračun, s katerim bomo pri nakupu strelne optike razpolagali. Tukaj se mi zdi vredno še omeniti smiselno priporočilo, ki sem ga že večkrat zasledil. To priporočilo se glasi: Razmerje cen med puško in strelnim daljnogledom naj bo približno 1 : 1. To se bo največkrat izkazalo za pravilno odločitev. Na podlagi določitve teh dejavnikov se bomo najbrž kaj kmalu približali optimalnemu izboru.
No, pa dober pogled!
Avtor: Renato Brodar
Galerija slik
