V zadnjih letih se je med evropskimi lovci povečalo zanimanje za lov na velike razdalje. Ni bilo tako dolgo nazaj, ko smo lovu na daljše razdalje lahko sledili le preko interneta (z obiskom različnih forumov, gledanjem YouTube video posnetkov ipd.) in večina teh avtorjev je živela čez lužo. Vendar pa se časi spreminjajo in tako kot pri vsem drugem, se je lov na daljše razdalje razširil iz Združenih držav vse do sem.
Spremembo je moč opaziti zlasti pri ogledu ponudbe strelnega orožja in športne optike za lovce, ki je na voljo na trgu. V zadnjem času je tema lova na velike razdalje pritegnila veliko evropskih lovcev, ti pogovori pa se večinoma odvijajo na internetu. Imamo že precej navdušencev za streljanje na daljše razdalje in v luči nedavnega razvoja, se je povezava med streljanjem na daljše razdalje in lovom na daljše razdalje le še okrepila.
Kar zadeva Evropo, je Thomas Haugland tisti, ki lahko prevzame največ zaslug. On je vsekakor začetnik lova na daljše razdalje v evropskem prostoru. To metodo lova je populariziral in razpravo ponesel na naslednjo raven. Vse informacije in vesti o njem lahko spremljate na spletnem mestu www.thlr.no, njegovem Youtube kanalu in spletnih dnevnikih. Tomaž Ražman, ki njegovemu zgledu sledi na nacionalni ravni, zanimanje za lov na daljše razdalje razširja med Slovenci. Njegovi prispevki v angleškem jeziku (www.eu-lrh.com) pa so namenjeni bralcem po vsej evropski regiji.
Besedna zveza ‘na daljše razdalje’ je seveda povsem relativnega pomena. Po mnenju povprečnega lovca se dolga razdalja streljanja (tako domnevam) začne pri približno 200 metrih, čeprav ta razpon pravzaprav ni nič nenavadnega za vsakogar, ki je vajen lova v visokogorju in ki mora strele pogosto podaljšati preko 300 metrov in več. Med preučevanjem ameriških forumov, ki se ukvarjajo s to temo, lahko ugotovimo, da se izraz „streljanje na daljše razdalje“ največkrat uporablja pri razdalji 600 jardov (t.j. skoraj 550 metrov).Pomembno je poudariti, da se tema nanaša predvsem na strelce (t.j. streljanje na daljše razdalje), medtem ko so razdalje pri razpravah o lovu (t.j. lov na daljše razdalje), ponavadi krajše. O lovu na daljše razdalje se najpogosteje govori pri pragu 300-600 metrov in take razdalje zahtevajo tudi povsem drugačno opremo kot streljanje na daljše razdalje.
Za lov na daljše razdalje se pogosto uporablja orožje in optiko, ki ponavadi ne bi bila prva izbira za streljanje na daljše razdalje. Največje razlike pa so v kalibrih, primernih za to metodo lova in še večje pri izbiri uporabljenih krogel. Verjamem, da so običajne lovske puške in športna optika sposobne natančnih in zanesljivih strelov do 300 metrov. Vendar pa je, ko ta prag presežemo, potrebno prilagoditi našo opremo. To nam pri lovu mora predstavljati prioriteto, saj so natančni in zanesljivi streli nenazadnje ključnega pomena pri preprečevanju nepotrebne bolečine in trpljenja divjadi. Bolj preprosto je zgrešiti ali le oplaziti nežive tarče kot pa dejansko živo bitje.
Zaradi popularizacije lova na velike razdalje proizvajalci orožja in športne optike pozorno spremljajo trende, zato se količina lovske opreme, zasnovane za lov na daljše razdalje, nenehoma povečuje. To se kaže tudi v dejstvu, da se uporaba vojaške opreme zmanjšuje, nadomesti pa jo lovska opreme podobnih lastnosti in zmogljivosti. Drug pomemben primer je prodaja športne optike. Lovci ne uporabljajo več vojaških in taktičnih strelnih daljnogledov, saj je trg ugodil potrebam teh novih kupcev. Proizvodnja športne optike za lovce se je povečala in diverzificirala, da bi zadovoljili vse zahteve lova na daljše razdalje.
Ko smo se končno odločili za pravo kombinacijo puške in strelnega daljnogleda, sposobne natančnih strelov na daljše razdalje, nam ostane še izbira laserskega daljinomera. Ta je nujni pripomoček pri lovu na velike razdalje. Predlagam nakup laserskega daljinomera z vgrajenim kalkulatorjem nagiba (za merjenje kotov naklona), ki bo prikazal ekvivalentno horizontalno daljino v realnem času. To je še posebej koristno pri lovu v gorah. Seveda ne smemo pozabiti uporabiti spektiva, saj bomo brez njega le stežka ocenili divjad. Skupaj z robustnim nahrbtnikom, na katerega lahko naslonimo puško, bi to moralo biti več kot dovolj opreme za lov do 300 metrov.
Če nameravamo loviti na daljše razdalje, je priporočljivo uporabiti strelne nogice (oz. bipod), vetromer in aplikacijo za izračun padca krogle, odvisno od razdalje (nekateri deli te opreme so odveč, če smo predhodno le izbrali dovolj zmogljiv strelni daljnogled, kot je Swarovski dS), morda tudi barometer ali kaj drugega, kar bi nam lahko prišlo prav. Čeprav smo že omenili izbiro prave puške, smo preskočili ključni del uporabe orožja – kateri kaliber in kakšne krogle moramo izbrati za lov na daljše razdalje?
Kalibri
Verjamem, da so kalibri, kot je Lapua 6.5×47, odlični za streljanje na daljše razdalje, vendar so popolnoma neprimerni za tovrsten lov. Pri lovu na daljše razdalje je izjemno pomembno, da smo izbrali učinkovit in močan kaliber, ki bo na tako veliki razdalji na divjad ob zadetku prenesel vsaj toliko (ali več) energije, kot je za uplenitev enake divjadi potrebno na krajših razdaljah. Na primer: .308 Winchester je odličen kaliber, ki na 200 metrih ob strelu na jelena lahko prenese dovolj energije za padec v ognju in v večini primerov izpolnjuje zakonske zahtevam določenih za to razdaljo. Vendar pa nas bo ta kaliber zagotovo pustil na cedilu pri razdalji 600 metrov, saj je preprosto premalo močan za lov na divjad na daljše razdalje. Na daljših razdaljah se zato raje odločimo za kaliber .300 (ki ima enak premer, vendar veliko močnejšo polnitev), čeprav je izbrana krogla celo enaka v obeh primerih. Pozanimajte se o omejitvah, priporočilih in tabelah s podrobnimi podatki o hitrostih in energiji nabojev, predvsem pa ostanite na varni strani in sprejemajte odločitve, ki bodo na prvo mesto postavile divjad.
Priljubljeni kalibri, ki se uporabljajo za lov na daljše razdalje, redko presegajo premer 7 milimetrov (z nekaj izjemami, kot so kalibri .30: .300 Win Mag, .300 RUM, .300 Norma Magnum, itd.). Najbolj logične in vsakdanje pa so izbire sledečih kalibrov: 6.5×65 (R), 6.5×68, .270 Win, 7mm Rem Mag in podobno. Prav tako ne smemo pozabiti na dve kratki različici magnuma (.270 WSM in .300 WSM). S tem smo praktično našteli vse pomembne kalibre iz tovrstne ponudbe. Druga izjema 7-milimetrskega pravila je .338 Lapua Magnum, trenutno najbolj priljubljeno strelivo, ki se uporablja za lov na daljše razdalje zaradi svojega dolgega, učinkovitega dosega in zadostne količine energije tudi pri daljših razdaljah. Očitno je, da ta kaliber ponuja precej večjo zmogljivost in večji obseg krogle kot že omenjeni, v Sloveniji bolj priljubljeni univerzalni kalibri (6,5 mm, 7 mm…). Še en kaliber, ki je v zadnjem času požel podobno zanimanje je .300 Norma Magnum. To je tudi po zaslugi Thomasa Hauglanda.
Kaj imajo ti kalibri skupnega? Vsi potujejo v položni krivulji in imajo relativno visoko začetno hitrost. S tem se ti kalibri ne upočasnijo tako zlahka in dosegajo zavidljive hitrosti tudi na daljših razdaljah. Pri izbiri pravega kalibra upoštevajte tudi cene in splošno dostopnost. Obstaja veliko eksotičnih kalibrov, ki so seveda popolnoma primerni za lov na velike razdalje, vendar jih je zelo težko dobiti. Tudi če nam bo to strelivo uspelo najti, bomo pogosto dodatno omejeni pri izbiri krogle.
Krogle
Omenili smo položno krivuljo potujoče krogle. Poleg začetne hitrosti krogle in premera je pomemben tudi balistični koeficient. Večji je balistični koeficient, manjši je upor sredinskega potovanja. To pomeni, da bo krogla ohranila zahtevano hitrost veliko dlje. Kalibra 6,5 mm in 7 mm sta znana tudi po visokem balističnem koeficientu uporabljenih krogel (dolgi in vitki krogli, ki sta tudi dobro uravnoteženi).
Ne pozabimo, da krogla deluje na drugačen način pri trčenju s ciljem na 100 metrih, kot to pa pri 300 metrih, ko je hitrost zadetka v trup divjadi bistveno nižja. Na teh razdaljah večina trdih krogel preprosto ne doseže zadovoljivih hitrosti, da bi se popolnoma deformirali in to je tisto, kar se zahteva od pravičnega lova na divjad – padec v ognju oziroma takojšnja usmrtitev živali brez prizadejanja nepotrebnega trpljenja. Upoštevajmo tudi, da balistični koeficient krogle ni zanemarljiv dejavnik na daljših razdaljah, saj stremimo k položnim krivuljam leta in ohranjanju zadovoljivih hitrosti krogle. Priljubljena monolitna krogla RWS HIT je odličen primer težav, ki se pojavljajo pri uporabi trdih streliv pri lovu na velike razdalje. Najmanjša hitrost krogle RWS HIT pri udarcu v tarčo mora biti kar 700 m/s ali pa se ne bo popolnoma in učinkovito deformirala. Ko pogledamo v tabelo streliva, lahko hitro opazimo, da večina kalibrov (razen nekaj svetlih izjem) to hitrost pri 300 metrih le stežka doseže. To je tudi delno razlog, zakaj nekateri proizvajalci izdelujejo krogle, ki so posebej zasnovane za lov na velike razdalje (Barnes LRX, Nosler AccuBond LR, Hornady ELD-X, …). Njihove odlike se kažejo v natančnosti izdelave (majhna odstopanja v proizvodnji), da bi dosegli večjo natančnost pri streljanju. Opazimo jih lahko tudi pri visokih balističnih koeficientih in konstrukcijah, ki omogočajo gotovo deformacijo tudi pri nižjih hitrostih.
Teoretično mora imeti idealna krogla za lov na daljše razdalje naslednje lastnosti: izjemno položno krivuljo leta, deformacijo (razširitev) na dvojni premer krogle v trenutku, ko trči ob bok divjadi in ravno tolikšno prebojnost, da doseže vse vitalne organe (ne glede na ovire in kosti na svoji poti) in izstopi na drugi strani živali ter se prevrne na tla, kar kaže, da je krogla zares prenesla vso energijo na divjad. Te zahteve je treba enako dovršeno izpolniti tako na 600 metrih kot pri šestdesetih.
Nazadnje bi rad poudaril najpomembnejši del lova na daljše razdalje: »Za strel se odločimo, izključno kadar smo vase in v svojo opremo popolnoma prepričani in na podlagi predhodnih treningov ter velikega števila izstreljenih nabojev odločeni in tudi sami sebi zaupamo, da bo naš strel zares zadel.« V kolikor želimo poskusiti in nismo prepričani v mesto zadetka, opustimo strel in se raje odpravimo na strelišče, kjer lahko po mili volji vadimo na način, ki ne bo prizadejal škode naravi in njenim plemenitim prebivalcem.
Avtor: Renato Brodar
Galerija slik
