Mnogo problema u lovstvu postoji u svim zemljama u našem okruženju. Sva pitanja svode se na iste zaključke – lovci su potlačeni, regionalni ili županijski savezi ne brinu u dovoljnoj mjeri o njima, dok nacionalne saveze najmanje zanimaju problemi s kojima se lovci u matičnim društvima susreću. Zašto? Zato jer što god da se desi – nacionalni savezi će dobivati svake godine novce od obveznih članarina koje lovci moraju uplaćivati za markice i dozvolu za lovnu sezonu. Poslovni računi nacionalnih saveza su uglavnom u debelom plusu, zaposlenici i njihove plaće su zaštićeni poput endema. Otkaze mogu dobiti jedino ako dođe do ‘smaka svijeta’, a prosperiraju ne zbog dodatnih vrijednosti koje stvaraju, već zbog nas – lovaca obveznika. Lovci su uglavnom propušteni sami sebi o brizi oko lovačkih društava i rješavanja problema. Lovačka društva kod problema i sudskih sporova zbog primjerice naleta na divljač snalaze se kako znaju i umiju. Uvjereni smo da je na ime naleta na divljač i štete te osiguranjima za ugovore isplaćeno više milijuna eura odšteta iz blagajni lovačkih društava. Kako rješavamo takve situacije? Tako da podižemo članarine sami sebi kako bi uopće preživjeli. Kome smo mi to sluge?
Na društvenim mrežama često se raspravlja o tome kako nacionalne lovačke saveze nije previše briga za lovce i društva, a takav jedan status prenosimo u nastavku od lovca Ludvika Velikonje iz Slovenije koji je nezadovoljan odnosom saveza prema svima nama – lovcima te cijenom mesa divljači koje pronalazimo po dućanima.
Njegov status prenosimo u nastavku.
Ko razmišljam o lovu in lovstvu ter vsemu kar se v naši Sloveniji okrog tega dogaja, me to spomni na sodobno suženjstvo oziroma vsaj na fevdalizem.
Kralji se ve kdo so in nam pišejo zakone. Fevdalci so vsemogočne zveze, inšpekcije in pa zavodi. Tlačani smo pa lovci. Pa še huje, plačujemo koncesijo, članarine, kazni in odškodnine za vse neumnosti in odgovarjamo eden čez drugega za vse. Obenem pa opravimo nemogoče število prostovoljnih ur, se mučimo s plani in tovorimo kot živina te kadavre v hladilnico, da bi jih prodali in plačali vse, kar nas doleti – zakaj? Cene nam določa Nimrod* – kak absurd. Določiti bi jih morala zveza in tako pomagati LD-jem, da ne bankrotirajo. Ko vidiš, po koliko nam plačujejo meso in po koliko to prodajajo v trgovskih centrih mene glava peče.
Foto: Luka Rebec
Potem se pa gremo še eno lovsko etiko čeprav vsi vemo, da se izvrševanje planov in etika velikokrat izključujeta. Zato prihaja do sporov stare in mlade garde in posledično razpada sistema. Velika večina mladih interesentov se v članstvo ne vpiše samo zato, ker vidijo kaj vse jih čaka. Ne razumem kako se s tem vsi nekako strinjamo in se tlačimo same sebe namesto, da bi zahtevali od organov katere bogato plačujemo, da za to nekaj naredijo.
En takih absurdov je bil naprimer hujskanje k nepodpisu planov v LD. Kdo bo potem nosil posledice – LZS? Sam mislim, da bo vse letelo na LD-je. Pa naprimer kdo zastopa LD-je, ko imajo velike probleme s škodnimi zahtevki. V ta namen bi morala dati LZS na razpolago pravnike in sodne cenilce, če se že niso mogli pri oblikovanju zakona o koncesijah drugače dogovoriti in so enostavno vse prenesli na LD-je. Raje se skrega kmeta in lovca, naloži LD-jem, da se maltrajo z ocenjevanjem škod in naj sami rešujejo jezo nekaterih napernežev proti njim……..
Sodna praksa pa itak vsi vemo kaka je. Večinoma se sodi v korist osebe naproti društvu, ker je on sam samcat proti ……Pa tudi, če nekateri, ki se nenormalno angažirajo v reševanje problemov nekako dosežejo neko spravo vsaj s kmeti, se pa v lastnih vrstah vedno najde kdo, ki minira vse skupaj.
Ali ne bi bilo bolje, da stopimo enkrat skupaj in se temu sistemu upremo ter pokažemo, da imamo vsega dovolj? Ali moramo biti ovce, dokler nam zaradi vedno višje starosti članstva ne razpade sistem? In to na žalost ali pa morda veselje nekaterih niti ni tako daleč.
Skratka narobe svet. Ali resnično nismo sposobni ničesar storiti in smo sprijaznjeni s Cankarjevo ugotovitvijo, da smo Slovenci narod hlapcev?
*Nimrod velja za največjega odkupovalca divjadi ter predelovalca in prodajalca divjačine na slovenskem trgu ter enega največjih predelovalcev in prodajalcev v Evropi.