{"id":10593,"date":"2021-08-27T10:11:34","date_gmt":"2021-08-27T08:11:34","guid":{"rendered":"https:\/\/lovcibalkana.com\/?p=10593"},"modified":"2021-08-27T10:11:34","modified_gmt":"2021-08-27T08:11:34","slug":"zgradba-sodobnih-lovskih-krogel","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/zgradba-sodobnih-lovskih-krogel\/","title":{"rendered":"Zgradba sodobnih lovskih krogel"},"content":{"rendered":"

Vse od trenutka, ko je vrgel svoj prvi kamen proti divjadi, \u010dlovek razmi\u0161lja, kako bi izbolj\u0161al svoje projektile in pove\u010dal lovski uspeh. Prve lovske krogle \u2013 svin\u010denke in \u010drni smodnik sta bila dobra kombinacija. <\/span>Znatno hitrej\u0161i brezdimni smodnik pa je s\u010dasoma zahteval nove zamisli glede konstrukcij idealne lovske krogle<\/strong><\/a>. \u0160e danes se, ob pojavu mno\u017eice sodobnih in u\u010dinkovitih lovskih krogel, kre\u0161ejo mnenja \u00bbkatera lovska krogla je najbolj\u0161a\u00ab. Ta prispevek seveda ne bo ponudil tega odgovora, niti ni to njegov namen. Pomagal pa bo lovcu, da predvsem spozna razloge za razli\u010dne zgradbe novej\u0161ih lovskih krogel, da spozna razlike v delovanju ter la\u017eje izbere njemu naj primernej\u0161o.<\/em><\/p>\n

Od svin\u010denk do opla\u0161\u010dene krogle <\/span><\/h2>\n

Z iznajdbo brezdimnega smodnika leta 1886 in z njegovim razvojem, so se te\u017ee in premeri krogel zmanj\u0161evali, njihove hitrosti pa pove\u010devale. Ko svin\u010dena krogla prese\u017ee hitrost 600 m\/s ne more ve\u010d dobro slediti vrte\u017eu v cevi, saj je premehka. Posledica sta preskok \u017elebov, zasvin\u010dene cevi in nenatan\u010dnost zadevanja. Dodajanje antimona (za trdoto) in kositra (pro\u017enost) ter ovijanje s papirjem ni prineslo popolne re\u0161itve. \u010cisti svinec ima na Brinelovi lestvici trdote (Bhn) vrednost 5. Ute\u017e za centriranje plati\u0161\u010d<\/span>1<\/a><\/span> dose\u017ee trdoto Bhn 14 – 16. Najtr\u0161i svinec \u201cLinotype\u201d je bil z Bhn 22 \u0161e vedno premehak. Svin\u010denko je bilo potrebno za\u0161\u010dititi s kovinskim pla\u0161\u010dkom. Najpogosteje so uporabili baker (Bhn 35) in mehko jeklo (Bhn 120). <\/span>Prve opla\u0161\u010dene lovske krogel so bile narejene v letih 1892 in 1893.<\/span><\/p>\n

Kaj zahtevamo od lovske krogle in kako naj to dose\u017ee?<\/span><\/h2>\n

Medtem ko nekateri zagovarjajo kar najve\u010djo prodornost, drugi pa stremijo po kar najve\u010dji oddaji energije za dosego \u00bb\u0161oka\u00ab, je idealna resnica, tako kot vedno, nekje vmes. Strinjamo se, da mora lovska krogla najprej zadeti (natan\u010dnost), nato zanesljivo prodreti skozi vitalne organe (prodornost), \u0161ele nato je pomembna tudi energija izstrelka, oz. na\u010din kako krogla tudi po\u0161koduje vitalne organe, da povzro\u010di \u010dim hitrej\u0161o smrt. Vsa energija izstrelka je neuporabna, \u010de u\u010dinkovito ne po\u0161koduje vitalnih organov ali \u010de krogla ne prodre dovolj v telo. Hkrati pa je vsa energija izstrelka neuporabna, \u010de zgolj le gladko prestreli in telo po\u0161koduje malenkostno. Ustrezna zgradba in delovanje krogle je zagotovilo, da krogla povzro\u010di kar naju\u010dinkovitej\u0161e po\u0161kodbe \u017eivljenjsko pomembnih organov in s tem zanesljivo in \u010dim hitrej\u0161o smrt (idealno je, da nam po strelu \u017eival pade na mestu mrtva, \u00bbv ognju\u00ab).<\/p>\n

Krogle za lov velike divjadi, katere bomo opisali tu, imajo v bistvu en sam cilj. Prednji del naj bi se nadzorovano preoblikoval (deformiral) z namenom, da njen pove\u010dan premer prenese \u010dim ve\u010d sile (energije) na razli\u010dna tkiva – razli\u010dne organe skozenj katere prodira in jih s tem u\u010dinkovito po\u0161koduje. Raz\u0161iritev krogle naj bi se ustavila pri ustreznem premeru. Prevelik premer lahko zavira in zmanj\u0161uje prodiranje, zopet premajhno pa ni tako u\u010dinkovito. \u010ce se krogla drobi, potem izgublja lastno te\u017eo, s tem izgublja silo vztrajnosti (momentum), ki preostanek krogle vse te\u017eje potiska skozi tkiva. Nedotaknjen zadnji del in \u010dim ve\u010dja kon\u010dna te\u017ea ter ustrezen premer so zagotovilo za \u017eeleno prodornost, ki je zagotovilo, da krogla u\u010dinkovito po\u0161koduje obe telesni polovici z \u017eivljenjsko pomembnimi organi ter po mo\u017enosti izstopi (izstrelna rana). Izstop krogle je za\u017eelen, ker je to viden znak, da je krogla zanesljivo in u\u010dinkovito prodrla skozi obe parni polovici telesa in da je na nastrelu po potrebi dobra krvna sled. A ve\u010d o ciljni balistiki kdaj drugi\u010d.<\/p>\n

Poznamo razli\u010dne na\u010dine s katerimi lahko dose\u017eemo vse \u017eelene (zahtevane) lastnosti krogle; ustrezno preoblikovanje, ustrezno prodornost in \u010dim ve\u010djo kon\u010dno te\u017eo. V tem prispevku bomo opisali predvsem razli\u010dne opla\u0161\u010dene lovske krogle s svin\u010denim jedrom. <\/strong><\/p>\n

Jedro in pla\u0161\u010dek \u2013 izdelava krogle s svin\u010denim jedrom<\/span><\/h2>\n

\u00bbCup and core\u00ab, kot pravijo Ameri\u010dani zvrsti obi\u010dajne opla\u0161\u010dene krogle s svin\u010denim jedrom, je krogla enostavne zgradbe in tudi enostavne izdelave. Iz bakrene plo\u010devine izre\u017eejo bakren plo\u0161\u010dek (disk), nato pa z ve\u010d globokimi vleki oblikujejo najprej plitvo \u010da\u0161ico in naposled iz nje valj. Vanj vstavijo in nale\u017eejo \u017ee oblikovano svin\u010deno jedro, nato pa krogli oblikujejo \u0161e vrh.<\/p>\n

\"Fotografija

Fotografija 1: Zgradba sodobnih lovskih krogel<\/p><\/div>\n

To je najpogostej\u0161i<\/strong> na\u010din izdelave opla\u0161\u010denih krogel, ni pa seveda edini. Pri SPEER-ovi krogli HotCor v pla\u0161\u010dek npr. vlijejo teko\u010d svinec. Tretji na\u010din izdelave je uporaba bakrenih cevk in svin\u010denega jedra. \u010cetrti na\u010din je pobakritev svin\u010denega jedra. (Jedra: podjetje Brenneke uporablja tudi jedra iz kositra, ve\u010d podjetij iz ZDA pa tudi stisnjen prah iz bakra, volframa, \u017eeleza, ali me\u0161anice navedenih materialov.<\/em>)<\/p>\n

Konstrukcijsko enostavne krogle <\/span><\/h2>\n

\u010ce je pla\u0161\u010dek krogle enotne debeline od vrha do dna in nima nobene notranje \u00bbzapore\u00ab, krogla nima mehanizma s katerim bi na dolo\u010deni to\u010dki zaustavila preoblikovanje oz. drobljenje. Njeno preoblikovanje je odvisno samo od hitrosti<\/strong><\/a>, prevelika pa jo lahko celo uni\u010di in krogla ne opravi svoje naloge. Zna\u010dilni predstavniki teh enostavnih krogel so klasi\u010dne \u00bbSoft Point\u00ab oz. \u00bbTailmantel\u00ab krogle. Mednje sodijo vse lovske krogle podjetja Sierra (GameKing, ProHunter), Geco (Tailmantel), Norma (Soft Point..) ter kopica drugih. Za to enostavno kroglo zagotovo ne moremo trditi da gre za \u00bbkroglo z nadzorovanim ali kontroliranim preoblikovanjem\u00ab, zato pa bomo ve\u010d takih spoznali v nadaljevanju.<\/span><\/p>\n

Ko uporaba hitrih nabojev \u0161e ni bila tako raz\u0161irjena med lovci, zgradba opla\u0161\u010dene lovske krogle ni imela takega pomena kot danes. Pri zmernih hitrostih in nezahtevnih strelih je bila (in je \u0161e) ta preprosta opla\u0161\u010dena krogla s svin\u010denim ali z odprtim vrhom (luknjica) lahko namre\u010d zelo u\u010dinkovita predvsem na manj\u0161i, \u00bbmehkej\u0161i\u00ab divjadi. S pojavom hitrih nabojev, z vse ve\u010d izku\u0161njami pri strelih na divjad, (vsi streli seveda niso idealni) so lovci naposled ugotovili, da ta enostaven izstrelek potrebuje izbolj\u0161ave. Konstruktorji so uporabili razli\u010dne na\u010dine s katerimi so pove\u010dali u\u010dinkovitost in zadovoljili postavljenim merilom, ki naj bi jih dosegala lovska krogla. Ti pa so zadostna natan\u010dnost, zadostna prodornost, zanesljivo (pa ne preveliko) preoblikovanje ter \u010dim ve\u010dja kon\u010dna te\u017ea. Poleg tega se mora krogla hkrati dobro odpreti pri manj\u0161ih hitrostih ter ne razpasti pri ve\u010djih, saj bo uporabljena na razli\u010dnih razdaljah in v razli\u010dno hitrih nabojih. Na\u010dini nadzora pa so: <\/span>debelina pla\u0161\u010dka, jedra razli\u010dnih trdot, zapore\/zadr\u017eevala jeder, prekati, vezava jedra na pla\u0161\u010dek, konice\/zareze v vrhu krogel <\/b><\/span>ter poglavje zase<\/span> \u2013 enotne ali monolitne krogle. <\/b><\/span><\/p>\n

Debelina pla\u0161\u010dka<\/h3>\n

Z njo je najbolj enostavno nadzorovati preoblikovanje krogle. Nekatere opla\u0161\u010dene krogle \u017ee imajo pla\u0161\u010dek, ki je proti vrhu tanj\u0161i, spodaj pa debelej\u0161i. Debelej\u0161i pla\u0161\u010dek nudi ve\u010dji upor pri procesu preoblikovanja, ki se na neki to\u010dki zaustavi – posledica je ve\u010dja kon\u010dna te\u017ea. Tanj\u0161i vrh omogo\u010da hitro za\u010detno preoblikovanje. Pri zahtevnih strelih (v\/skozi kosti) in ve\u010djih hitrostih (streli blizu, mo\u010dnej\u0161i naboji) pa lahko kljub temu pride do pretiranega drobljenja in jedro se \u0161e vedno lahko lo\u010di od pla\u0161\u010dka. Po strelu na ve\u010djo divjad ju nato v\u010dasih najdemo skupaj za ko\u017eo, na mestu kjer naj bi krogla izstopila. Pri uporabi bakrenih cevk pa dobimo lovsko kroglo z debelej\u0161im pla\u0161\u010dkom, ki se po\u010dasneje preoblikuje in te\u017eje razpade. <\/span><\/p>\n

Jedra razli\u010dnih trdot<\/h3>\n

Wilhelm Brenneke<\/b><\/span><\/a> (1865\u20131951) je bil genialni nem\u0161ki konstruktor, ki je prvi izdelal kroglo z jedroma razli\u010dnih trdot (Brenneke <\/span>TIG\/TUG<\/b><\/span>). Poleg lova je bila njegova strast tudi razvijanje mo\u010dnih krogelnih nabojev, saj je bilo strelivo tistega \u010dasa neprimerno in vzrok pogostokrat ranjeni divjadi. Leta 1905 je izdelal svojo prvo kroglo <\/span>Ideal<\/i><\/span>, iz katere je kasneje razvil izjemno uspe\u0161ni TIG (1917) in TUG (1935), ki ju uporabljamo \u0161e danes.<\/span><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 2: Brenneke Ideal<\/em> iz leta 1905<\/p><\/div>\n

(Pri RWS\/RUAG ju izdelujejo kot ID in UNI Classic). Princip uporabe dveh razli\u010dno trdih jeder v eni krogli zagotavlja hitro in zanesljivo preoblikovanje prednjega dela in zaustavitev procesa, ko pride do trdega jedra. Ta zasnova temelji na zahtevi, da se mora prednji del razdrobiti, delci krogle pa naj potem od znotraj po\u0161kodujejo \u017eivljenjsko pomembne organe. Krogla z jeklenim pla\u0161\u010dkom je za to idealna, saj se rada drobi, a posledica je ve\u010dja koli\u010dina svinca v tkivu in njena manj\u0161a kon\u010dna te\u017ea. Zna\u010dilna \u00bbTIG\u00ab krogla obdr\u017ei pribli\u017eno 60 % prvotne te\u017ee, kar mi dokazujeta tudi dve naknadno stehtani, izlo\u010deni iz uplenjenega odraslega jelena. TUG je namenjena ve\u010dji divjadi, zato je zasnovana tako, da obdr\u017ei \u0161e ve\u010d lastne te\u017ee kot TIG. Pri preoblikovanju oblikuje nekoliko manj\u0161i premer prednjega dela, kar prispeva k la\u017ejemu prodiranju. Drobljenje oz. razpadanje krogle dandanes ni ve\u010d za\u017eeleno iz dveh razlogov. Ti drobni delci naj bi imeli namre\u010d premajhno te\u017eo za resni\u010den u\u010dinek, pojavljajo pa se \u0161e drugi pomisleki glede ostankov svinca v mesu divjadi. Jedra razli\u010dnih trdot imajo \u0161e RWS H-Mantle (in \u0161e zaporo), RWS Dopelkern (in \u0161e prekat).<\/span>\u00a0Dve razli\u010dno trdi jedri je imela prej\u0161nja krogla SPEER \u2013 GrandSlam.<\/span><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 3: Prerez razli\u010dnih RWS krogel<\/p><\/div>\n

Zapore\/zadr\u017eevala jeder<\/h3>\n

Eden od na\u010dinov zaustavitve procesa preoblikovanja IN zadr\u017eevanja jedra je, da jedro mehansko \u00bbzaklenemo\u00ab z delom pla\u0161\u010dka. RWS je \u017ee zelo dolgo nazaj razvil kroglo <\/span>H-Mantel<\/i><\/span> pri kateri sta dve jedri lo\u010deni z delom ukrivljenega pla\u0161\u010dka. Ena zgodnjih konstrukcij je bil ameri\u0161ki \u00bbPeters Belted soft point\u201d pri katerem so namestili lo\u010den trak (pas) iz tombaka okrog jedra, s \u010dimer so ga okrepili. Zna\u010dilni krogli z <\/span>notranjo<\/b><\/span> zaporo oz. zadr\u017eevalom jedra sta Remington <\/span>Core-Lokt<\/i><\/span> ter Hornady <\/span>InterLock<\/i><\/span>. Podobno zaporo lahko dose\u017eemo tudi z ustreznim <\/span>zunanjim<\/b><\/span> utorom, pasom. Tega imata npr. RWS krogli <\/span>Kegelspitz<\/i><\/span>, <\/span>Dopelkern<\/i><\/span> ter krogli Brenneke <\/span>TIG\/TUG<\/i><\/span>. Brenneke zelo dobro opisuje to zunanjo zaporo ali pas kot \u00bbzadr\u017eevalo jedra\u00ab in \u00bbzaporo preoblikovanja\u00ab.<\/span><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 4: TIG Brenneke<\/p><\/div>\n

Ta zapora dobro deluje tudi pri krogli Geco Plus, \u010deprav je tu njen namen predvsem bolj\u0161a umestitev krogle v vrat tulca in optimiziranje dinamike izvleka iz vratu tulca po v\u017eiga smodnika. Preverjeno v RUAG. <\/span><\/p>\n

Prekati<\/h3>\n

Jeseni leta 1946 je nek z blatom prekrit kanadski los, navkljub natan\u010dnemu in dobremu strelu iz mo\u010dne pu\u0161ke kal. .300 H&H <\/span>Johna Noslerja<\/b><\/span>, mirno odkorakal in ga niso nikoli na\u0161li. Razlog za neuspeh je bila krogla obi\u010dajne zgradbe v navedenem kalibru privedena na rob svojih zmo\u017enosti. Zaradi velike hitrosti, blata in kompaktnega mi\u0161i\u010dja je zelo verjetno razpadla \u0161e preden je prodrla do vitalnih organov. Na poti domov je John Nosler za\u010del razmi\u0161ljati o lovski krogli, ki bi bila u\u010dinkovita, ne glede na velikost divjadi in ne glede na kot strela. Naslednje leto je preizku\u0161al razli\u010dne ideje, nazadnje pa je 1948 konstruiral kroglo z dvema jedroma, lo\u010dena z prekatom (ang. <\/span>partition<\/i><\/span>). Prednji del se hitro raz\u0161iri, zadnji del pa ostane cel, ne glede na hitrost naboja in morebitne ovire (kosti). Praviloma izgubi 40 % svoje te\u017ee, a najve\u010d 60%. U\u010dinkovita je prav zato, ker v za\u010detku deluje kot obi\u010dajna \u00bbkonstrukcijsko enostavna\u00ab krogla, ki se praviloma hitro in zlahka odpre (u\u010dinkovitost na manj\u0161i divjadi), nato pa se raz\u0161irjanje ustavi najkasneje pri prekatu. Zato obdr\u017ei te\u017eo, ne razpade in dobro prodira.<\/span><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 5: Zgradba sodobnih lovskih krogel<\/p><\/div>\n

Navedeno lovsko kroglo <\/span>Partition<\/b><\/i><\/span> smo slovenski lovci desetletja uporabljali v liniji Hinterbergerjevega streliva, ki je s temi Noslerjevimi kroglami polnil svoje strelivo. Nosler jo je v sodelovanju z podjetjem Winchester \u0161e izbolj\u0161al, ko je zadnje jedro obdal z jekleno \u010da\u0161ico, jedro \u0161e dodatno zarobil in oja\u010dal prekat. (<\/span>Partition Gold<\/i><\/span>). Koncept Johna Noslerja je povzelo podjetje Swift in korak dlje naredilo s kroglo <\/span>A-Frame<\/i><\/span>.<\/span><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 6: Zgradba sodobnih lovskih krogel<\/p><\/div>\n

Prekat ima <\/span>Dopelkern<\/i><\/span> (RWS), pri kateri na dno najprej vstavijo tr\u0161e svin\u010deno jedro \u017ee obdano z manj\u0161im pla\u0161\u010dkom, \u010dezenj, na vrh, pa vstavijo \u00bbmehko\u00ab svin\u010deno jedro trdote Bhn 5. Prekat ima tudi manj znana Blaserjeva krogla <\/span>CDP<\/i><\/span>, ki jo izdeluje RWS. <\/span><\/p>\n

Vezava jedra na pla\u0161\u010dek<\/h3>\n

Zdru\u017eitev svin\u010denega jedra s pla\u0161\u010dkom je odli\u010dna metoda za zagotovitev ve\u010dje kon\u010dne te\u017ee in globoke prodornosti. Podjetje Bitterroot Bullet Company iz ZDA je bilo v poznih 60tih prej\u0161njega stoletja pionir na tem podro\u010dju. Vezava jedra na pla\u0161\u010dek je predstavljala korak naprej v evoluciji razvoja lovskih krogel in za “o\u010deta” teh krogel zato \u0161tejemo <\/span>Billa Steigersa<\/b><\/span>. Ta je izdelal kroglo, ki je imela jedro povezano na pla\u0161\u010dek na takrat izviren na\u010din, ki je ostal skrivnost vsaj \u0161e 20 let. Vezava jedra na pla\u0161\u010dek omogo\u010da prednjemu delu krogle, da se u\u010dinkovito raz\u0161iri\/preoblikuje skoraj brez obi\u010dajnega drobljenja. Zato obdr\u017ei ve\u010dino svoje te\u017ee (80 \u2013 95 %), le ta pa je klju\u010dna pri prodiranju, predvsem skozi debele mi\u0161ice in kosti telesno ve\u010dje divjadi. Na\u010din vezave jedra na pla\u0161\u010dek sem \u017ee opisal pri opisu krogel <\/span>Evolution<\/i><\/span> in <\/span>Plus<\/i><\/span> (Lovec 1-2\/2012). Prvo podjetje v Evropi, ki je uspe\u0161no in mno\u017ei\u010dno izdelalo tako kroglo, je bila \u0161vedska Norma (<\/span>Oryx<\/i><\/span>), ki je tehnologijo nato posodila \u0161e RWS in Geco s katerima je v korporaciji RUAG. Remington je z \u00bbbondingom\u00ab \u0161e izbolj\u0161al uspe\u0161no, \u017ee 40 let staro kroglo, <\/span>Core-Lokt<\/i><\/span> (Premier Core-Lokt Ultra Bonded). Zna\u010dilni predstavniki so: Norma – Oryx, Hornady – InterBond, Nosler – AccuBond, GECO – Plus, RWS – Evolution, Swift \u2013 Scirocco in A-Frame, Lapua – Mega, Winchester \u2013 Power Max Bonded. <\/span>Drug na\u010din povezave svin\u010denega jedra s pla\u0161\u010dkom<\/b><\/span> je, da se najprej izdela <\/span>svin\u010deno jedro, ki ga pobakrijo<\/b><\/span>. Proizvajalec na svin\u010deno jedro molekulo za molekulo nalo\u017ei pla\u0161\u010dek, pri \u010demer lahko natan\u010dno dolo\u010di tudi njegovo debelino. Sledi oblikovanje, ki da krogli kon\u010dno obliko. Ta postopek je prvo uspe\u0161no uporabilo podjetje SPEER s kroglo za kratkocevno oro\u017eje, GOLD DOT. Ko so se pod streho ATK zdru\u017eila podjetja CCI, SPEER in FEDERAL, je zadnji, leta 2005 na naveden na\u010din izdelal lovsko kroglo <\/span>Fusion<\/i><\/span>. SPEER je nato izdelal podobno kroglo <\/span>DeepCurl<\/i><\/span>. Prednost tak\u0161ne izdelave je ekonomi\u010dnost, zato imajo navedene krogle tudi ugodno ceno in vse zna\u010dilnosti \u00bb<\/span>bonded<\/i><\/span>\u00ab krogel. Bonded krogle veljajo za ene najbolj univerzalnih. So pa med temi kroglami tudi razlike. Npr. <\/span>Oryx<\/i><\/span> velja za dokaj \u00bbmehko\u00ab. Zato je <\/span>Oryx<\/i><\/span> \u00bbu\u010dinkovitej\u0161a\u00ab za manj\u0161o divjad in prodira nekoliko manj, dobra za nekoliko po\u010dasnej\u0161e naboje (npr. 7×57), pri kakem hitrem naboju in strelu blizu pa lahko poleg padca v ognju (pri npr. srnjadi) ra\u010dunate \u0161e na vidne podplutbe. Vse pa je odvisno od zadetne hitrosti, ovir (kosti) in vrste divjadi, ki jo streljamo. Na fotografiji <\/span>\u0161t. 7<\/span> je vidna zgradba nekaterih \u00bbbonded\u00ab krogel. Na fotografiji <\/span>\u0161t. 8<\/span> je razvidna razlika med kroglami, ki so zadele cilj s 915 m\/s in ponazarjajo zadetke mo\u010dnih nabojev oz. strele na blizu. Na fotografiji <\/span>\u0161t. 9<\/span> pa je vidno preoblikovanje istih krogel, ki so cilj zadele s hitrostjo 600m\/s in ponazarjajo preoblikovanje pri strelih na dale\u010d, oz. strele z po\u010dasnej\u0161imi naboji.<\/span>2<\/a><\/span><\/sup> Odli\u010den prikaz razlik med zadetki razli\u010dnih zvrsti krogel pri razli\u010dnih hitrostih najdemo na spletni strani \u0161vedske Norme.<\/span>3<\/a><\/span><\/sup><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 7: Zgradba nekaterih “bonded” krogel<\/p><\/div>\n

\"Zgradba

Fotografija 8: Razlika med kroglami, ki so zadele cilj s 915 m\/s.<\/p><\/div>\n

\"Zgradba

Fotografija 9: Razlika med kroglami, ki so zadele cilj s 600 m\/s.<\/p><\/div>\n

Monolitne krogle<\/h2>\n

Druga vzporednica razvoja lovskih krogel je bil razvoj monolitne (homogene, enotne\u2026) krogle. Ta je ve\u010dinoma ali v celoti izdelana (stru\u017eena) iz bakra ali iz zlitine. Naslednji\u010d bom opisal razvoj teh enotnih krogel, omenil \u00bbna\u0161o\u00ab ABC kroglo in vse njihove prednosti ter pomanjkljivosti. Opisal bom \u0161e primerjalni preskus nekaterih od teh krogel, ki sem ga opravil ter pravilno \u00bbdoma\u010de\u00ab preizku\u0161anje lovskih krogel na splo\u0161no. <\/span><\/p>\n

Plasti\u010den\/kovinski vrh in zareze<\/h3>\n

Vrh iz plastike (polimera) dobro nadomesti svin\u010deni vrh, ki se zlahka po\u0161koduje. Veliko la\u017eje je izdelati tudi res \u00bbostro\u00ab plasti\u010dno konico, ki pove\u010da vrednost balisti\u010dnega koeficienta (BC). BC nam pove, kako dobro krogla premaguje zra\u010dni upor. Rezultat je polo\u017enej\u0161a krivulja leta krogle, rahlo ve\u010dja hitrost ob zadetku v cilj, konica pa pospe\u0161i za\u010detno preoblikovanje. Zaradi ve\u010dje stabilnosti jim pripisujejo tudi ve\u010djo natan\u010dnost. Pionir na tem podro\u010dju je bilo \u017ee leta 1939 podjetje Remington s svojo \u00bb<\/span>Bronze Point<\/i><\/span>\u00ab. V vrh krogle je vstavljena konica iz tombaka.<\/span><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 10: Prerez Remington Bronze Point<\/p><\/div>\n

Tudi Winchester je \u017ee dolgo nazaj razvil svojo razli\u010dico, <\/span>Silvertip<\/i><\/span> s konico iz aluminija. Tak\u0161ne \u00bbkonice\u00ab danes uporabljajo predvsem krogle <\/span>BallisticTip, AccuBond, E-Tip<\/i><\/span> (Nosler), <\/span>SST, InterBond, A-Max, V-Max<\/i><\/span> (Hornady), <\/span>Scirocco<\/i><\/span> (Swift), <\/span>AccuTip <\/i><\/span>(Remington), <\/span>TTSX, MRX<\/i><\/span> (Barnes)\u2026, v Evropi pa <\/span>Express<\/i><\/span> (Geco) in <\/span>PTS<\/i><\/span> (Sellier & Bellot). Manj ostre konice oz. \u00bbkapice\u00ab imajo \u0161e <\/span>H-Mantel, Evolution<\/i><\/span> (RWS), <\/span>eXergy<\/i><\/span> (Sellier & Bellot), <\/span>Naturalis<\/i><\/span> (Lapua) ter <\/span>Plastic point<\/i><\/span> (Norma), ki ima v vrhu vstavljeno plasti\u010dno kroglico. <\/span>Zareze:<\/b><\/span> nekatere krogle imajo v vrhu zareze na notranji ali zunanji strani pla\u0161\u010dka. Z njimi proizvajalci na\u010drtovano \u00bbo\u0161ibijo\u00ab vrh pla\u0161\u010dka, pre-definirajo na\u010din raz\u0161iritve in pospe\u0161ijo raz\u0161irjanje. Zareze ali plasti\u010den\/kovinski vrh \u0161e <\/span>ne pomenijo avtomati<\/b><\/span>\u010d<\/span>no<\/b><\/span>, da so namenjene le lovu telesno manj\u0161e divjadi ali plenilcev. To pa tudi ne pomeni, da so krogle V-Max, BalisticTip ali Express primerne za odstrel odrasle jelenjadi. <\/span><\/p>\n

Kombinacija ve\u010d na\u010dinov<\/h2>\n

Proizvajalci so, poleg \u017ee omenjenih, kombinirali \u0161e druge razli\u010dne na\u010dine, z namenom \u010dim bolj popolnega nadzora preoblikovanja. Kot ena prvih takih res uspe\u0161nih je bila krogla A-Frame iz Swifta, za katero je zna\u010dilna 2,2x raz\u0161iritev prvotnega premera in do 95 % ostanka prvotne te\u017ee. Razloga sta <\/span>prekat<\/b><\/span> in dejstvo, da je <\/span>prednje jedro vezano na pla\u0161\u010dek<\/b><\/span>. Swift je bil spet prvi, ki je zdru\u017eil \u00bbbonded\u00ab kroglo s plasti\u010dnim vrhom v izjemno aerodinami\u010dno kroglo Scirroco. Sledila sta mu Hornady (<\/span>InterBond<\/i><\/span>) in Nosler (<\/span>AccuBond<\/i><\/span>)<\/span>.<\/span><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 11: Prerez Nosler AccuBond<\/p><\/div>\n

Plasti\u010dno konico je dodal Barnes seriji TSX in dobil <\/span>TTSX<\/i><\/span> (<\/span>Tipped Tripple Shock X<\/i><\/span>). Da bi zmanj\u0161al dol\u017eino krogle in dosegel isto te\u017eo, je Barnes v zadnji del <\/span>TTSX <\/i><\/span>vstavil te\u017eko jedro iz volframa (<\/span>MRX<\/i><\/span>).<\/span><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 12: Prerez Barnes MRX<\/p><\/div>\n

Podobno kroglo je izdelal Winchester (<\/span>XP3<\/i><\/span>), ki je naslednica zelo uspe\u0161ne <\/span>FailSafe<\/i><\/span>. Odli\u010dna, a manj znana krogla NorthFork <\/span>je kombinacija enotne stru\u017eene krogle z vezanim svin\u010denim jedrom v prednjem delu, ki pove\u017ee klasi\u010dno u\u010dinkovito svin\u010deno gobico z zanesljivo zaustavitvijo preoblikovanja, ne glede na hitrost.<\/span><\/p>\n

\"Fotografija

Fotografija 13: NorthFolk – preoblikovanje pri razli\u010dnih hitrostih<\/p><\/div>\n

Korak dlje je naredil Federal, ki je podobni krogli <\/span>Jacka Carterja<\/b><\/span> (<\/span>BearClaw<\/i><\/span>), ki jo tudi polni v svoje strelivo, dodal \u0161e plasti\u010den vrh, \u010dolni\u010dast zadek in jo ponikljal (<\/span>Trophy Bonded Tip<\/i><\/span>)<\/span>.<\/span><\/p>\n

\"Zgradba

Fotografija 14: Prerez Federal TrophyTip<\/p><\/div>\n

Na spodnji del teh togih krogel proizvajalci ure\u017eejo zareze (utore), ki zmanj\u0161ajo drsno povr\u0161ino krogle, s tem zmanj\u0161ajo pritisk, omogo\u010dijo ve\u010djo hitrost in zmanj\u0161ajo stopnjo pobakritve cevi. Nikljanje in razni nanosi (suha maziva) imajo isto nalogo in podoben u\u010dinek. Maziva najdemo pri prvih razli\u010dicah \u00bbtogih\u00ab monolitnih krogel, kot so Barnes <\/span>XLC<\/i><\/span> (suho mazivo modre barve) in Winchester <\/span>FailSafe <\/i><\/span>(mazivo Lubalox \u010drne barve).\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\"

Fotografija 15: Monolitne enotne krogle Barnes, ABC, FailSafe, Grom<\/p><\/div>\n

Povzetek<\/h2>\n

\u010ce povzamem <\/span>zelo na grobo<\/u><\/span> so konstrukcijsko enostavne (\u00bbmehke\u00ab) krogle zelo dobre pri odstrelu manj\u0161e divjadi (srnjad) in dobre pri odstrelu ve\u010dje (jelenjad) dokler je kot strela pravokotno za ple\u010de in krogla ne zadane mo\u010dnej\u0161ih kosti. Rahlo izbolj\u0161ane krogle z zaporami, dvema jedroma\u2026so praviloma univerzalne za lovca, ki ve\u010dinoma lovi manj\u0161o divjad, ob\u010dasno pa ve\u010djo. \u00bbBonded\u00ab krogle so najbolj univerzalne krogle, saj zdru\u017eujejo \u0161iroko gobico in hitro preoblikovanje z trdno konstrukcijo. Krogle, ki kombinirajo \u0161e ve\u010d dobrih re\u0161itev (npr. A-Frame) so v\u010dasih \u0161e bolj\u0161e na ve\u010dji divjadi, a mogo\u010de \u017ee manj u\u010dinkovite v \u00bb\u0161oku\u00ab na manj\u0161i. Monolitne krogle pa so znane po najve\u010dji prodornosti ter (%) nekaj manj\u0161i uspe\u0161nosti, ko naj manj\u0161a divjad \u00bbpade v ognju\u00ab. To niso samo moje izku\u0161nje, pa\u010d pa tudi mnenje mnogih, ki se malce resneje ukvarjajo s tem. \u0160e vedno pa so<\/span> velike razlike tudi v isti kategoriji lovskih krogel<\/b><\/span>, (\u00bbbonded\u00ab, monolitne…) zato je ta ocena zelo splo\u0161na, opis vseh dejavnikov <\/span>ciljne balistike<\/u><\/span> pa tema za drug prispevek. Dejstvo je, da krogle, ki prodirajo malo manj, naredijo nekaj ve\u010djo luknjo \u2013 in obratno! Primerjava seveda dr\u017ei za krogle podobne te\u017ee in premera (npr. 7mm krogle te\u017ee 10 \u2013 11g). Tudi nek tip\/zvrst krogle ima lahko povsem druga\u010den \u00bbtemperament\u00ab v hitrem 6.5×68 kot v 9.3×62. <\/span><\/p>\n

Zaklju\u010dek<\/h2>\n

Ustrezna zgradba krogle je zagotovilo za njeno u\u010dinkovitost. Od nje pogosto zahtevamo splo\u0161no uporabnost (za srnjad IN jelenjad..), a nekatere so pa\u010d bolj\u0161e v prodornosti in obenem nekoliko manj dobre pri oddaji energije \u00bb\u0161oku\u00ab – in obratno. Lovec mora poznati zgradbo svoje krogle, njeno delovanje ter njene omejitve in prednosti. Nekoliko \u00bbbolj\u0161a\u00ab lovska krogla je vedno dobra in poceni investicija. V nepredvidljivih okoli\u0161\u010dinah lova, ko stvari pogosto niso idealne, nam lahko ravno te drobne prednosti omogo\u010dijo ve\u010djo uspe\u0161nost, predvsem pri lovu ve\u010dje divjadi. Hkrati nam zato kdaj omogo\u010dijo <\/span>lovsko \u0161e pravi\u010dnej\u0161i strel<\/b><\/span>, h kateremu moramo vedno stremeti. A, kot pravi nek zelo izku\u0161en ameri\u0161ki avtor, predstavlja 90% uspeha strela mesto zadetka, 9% krogla ustrezne konstrukcije ter 1% izbira naboja. Na vpra\u0161anje, katera lovska krogla je \u00bbnajbolj\u0161a\u00ab, si lahko na koncu odgovorimo \u2013 kakor za kaj.<\/span><\/p>\n

Gregor Hodnik<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

\n

1<\/a> 90% svinca, 7% kositra in 3% antimona<\/i><\/p>\n<\/div>\n

\n

2<\/a> Shooting Times, Junij 2004, avtor fotografij in \u010dlanka \u00bbAdvantages of bonded bullets\u00ab je Rick Jamisson<\/p>\n<\/div>\n

\n

3<\/a> http:\/\/www.norma.cc\/en\/ammunition-academy\/expansion<\/p>\n

Galerija slik<\/h2>\n
\"Fotografija
Fotografija 1: Zgradba sodobnih lovskih krogel <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 2: Brenneke Ideal iz leta 1905 <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 3: Prerez razli\u010dnih RWS krogel <\/div> <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 4: TIG Brenneke <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 5: Zgradba sodobnih lovskih krogel <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 6: Zgradba sodobnih lovskih krogel <\/div> <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 7: Zgradba nekaterih “bonded” krogel <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 8: Razlika med kroglami, ki so zadele cilj s 915 m\/s. <\/div> <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 9: Razlika med kroglami, ki so zadele cilj s 600 m\/s. <\/div> <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 10: Prerez Remington Bronze Point <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 11: Prerez Nosler AccuBond <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 12: Prerez Barnes MRX <\/div> <\/div> <\/div> <\/div>
\"Fotografija
Fotografija 13: NorthFolk – preoblikovanje pri razli\u010dnih hitrostih <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 14: Prerez Federal TrophyTip <\/div> <\/div> <\/div>
\"Zgradba
Fotografija 15: Monolitne enotne krogle Barnes, ABC, FailSafe, Grom <\/div> <\/div> <\/div> <\/div> <\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vse od trenutka, ko je vrgel svoj prvi kamen proti divjadi, \u010dlovek razmi\u0161lja, kako bi izbolj\u0161al svoje projektile in pove\u010dal lovski uspeh. Prve lovske krogle \u2013 svin\u010denke in \u010drni smodnik sta bila dobra kombinacija. Znatno hitrej\u0161i brezdimni smodnik pa je s\u010dasoma zahteval nove zamisli glede konstrukcij idealne lovske krogle. \u0160e danes se, ob pojavu mno\u017eice… Preberi ve\u010d »Zgradba sodobnih lovskih krogel<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":10657,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"_uf_show_specific_survey":0,"_uf_disable_surveys":false,"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"off","neve_meta_content_width":70,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","neve_meta_reading_time":"","_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":""},"categories":[741],"tags":[845,1185,1186,1184],"aioseo_notices":[],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/lovcibalkana.com\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/2-Brenneke-Ideal-iz-1905-predhodnik-TIG-1.jpg?fit=1000%2C593&ssl=1","amp_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10593"}],"collection":[{"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10593"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10593\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10725,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10593\/revisions\/10725"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10657"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10593"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10593"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10593"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}