{"id":10569,"date":"2021-06-16T12:12:46","date_gmt":"2021-06-16T10:12:46","guid":{"rendered":"https:\/\/lovcibalkana.com\/?p=10569"},"modified":"2021-06-16T12:12:46","modified_gmt":"2021-06-16T10:12:46","slug":"hitrost-krogle-in-dolzina-cevi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/hitrost-krogle-in-dolzina-cevi\/","title":{"rendered":"Hitrost krogle in dol\u017eina cevi"},"content":{"rendered":"

Nedvomno na hitrost lovske krogle<\/a> vpliva tudi dol\u017eina cevi<\/strong>. Velja grobo pravilo, da za vsakih 5 cm kraj\u0161e ali dalj\u0161e cevi krogla izgubi ali pridobi pribli\u017eno 15 m\/s. To pravilo ni natan\u010dno, saj je nemogo\u010de upo\u0161tevati prav vse dejavnike, ki nastajajo pri tem. Oglejmo si torej, kako dol\u017eina pu\u0161kine cevi vpliva na hitrost in kako na to razmerje vplivajo razli\u010dni dejavniki, sproti pa \u0161e ovrzimo nekaj splo\u0161no raz\u0161irjenih zmot. <\/i><\/p>\n

Hitrost izgorevanja smodnika<\/h2>\n

Pomemben dejavnik<\/strong> je hitrost izgorevanja<\/strong> brezdimnega smodnika (angl.: burn rate), saj so si smodniki pri tem razli\u010dni. Po\u010dasi gore\u010di smodniki so progresivni<\/i> in v primerjavi s hitrimi (ofenzivnimi<\/i>) potrebujejo ve\u010djo razdaljo v cevi in te\u017ejo polnitev, da dose\u017eejo svojo optimalno hitrost, a zato dose\u017eejo ve\u010dje hitrosti. Svojo hitrost pridobivajo postopoma, tlak pa ves \u010das ostaja na dovoljeni ravni. Ker <\/b>ima koli\u010dina smodnika neposreden vpliv na izstopno hitrost, po\u010dasi izgorevajo\u010d smodnik v (pre)kratki cevi ne bo dokon\u010dno izrabil vse svoje energije v obliki raz\u0161irjajo\u010dih se smodni\u0161kih plinov do trenutka, ko krogla zapusti cev. Ker zmogljivej\u0161i \u00bbmagnum\u00ab naboji uporabljajo skoraj izklju\u010dno po\u010dasne smodnike, so cevi teh pu\u0161k dolge najmanj 65 cm, redko manj. Po\u010dasnej\u0161i smodniki imajo polo\u017enej\u0161o krivuljo (\u00bb\u010das\/tlak\u00ab), pri \u010demer zadnji del krivulje sega proti ustju cevi. Ker imajo taki naboji vi\u0161je tlake, dalj\u0161a cev tlak plinov umiri na ustju cevi in s tem zmanj\u0161a blisk in pok. Kraj\u0161anje takih cevi je zato manj priporo\u010dljivo. Graf iz priro\u010dnika VihtaVouri1<\/a><\/sup> (Lapua) prikazuje krivuljo tlaka in krivuljo hitrosti krogle v cevi, rde\u010da \u010drta pa hiter dvig in spust tlaka hitrej\u0161ega smodnika. Naslednji graf ka\u017ee krivulje razli\u010dno hitrih smodnikov.<\/p>\n

\"\"

Prikaz razmerja med tlakom in hitrostjo krogle v cevi<\/p><\/div>\n

Balisti\u010dni cikel<\/h2>\n

Ko netilka v\u017ege smodnik<\/strong>, njegovo zgorevanje povzro\u010di veri\u017eno reakcijo<\/strong> v tulcu. Ob premiku krogle se vro\u010di smodni\u0161ki plini raz\u0161irijo. Ker pa sta hitrost izgorevanja smodnika in zmo\u017enost ustvarjanja smodni\u0161kih plinov v tesni povezavi s tlakom, za\u010detni tlak poskrbi za pospe\u0161itev zgorevanja smodnika; rast tlaka je zato pospe\u0161eno nara\u0161\u010dajo\u010da. Ko krogla dose\u017ee \u017elebove cevi, jo ti za hipec zaustavijo, zato tlak za pogon krogle \u0161e naraste, kar \u0161e bolj pospe\u0161i izgorevanje smodnika. Smodni\u0161ki plini potisnejo kroglo, s tem pa se pove\u010duje prostornina za kroglo, obenem pa se zvi\u0161uje tudi tlak. Ta upade, ko se smodni\u0161ki plini ne morejo ve\u010d raz\u0161irjati do te mere, da bi lahko \u0161e nadalje pospe\u0161evali hitrost krogle. Ko je tlak ostro upadel je to je znak, da je smodnik izrabil vso svojo energijo. V prvih nekaj cm je izgorelo 99,5 % smodnika. Tlak je najvi\u0161ji na za\u010detku in upada proti ustju, kjer je tlak le \u0161e 10-30 % najvi\u0161jega (odvisno od vrste naboja). Smodnik ima veliko energije, a le 20-35 % te energije se pretvori v kineti\u010dno, t.j. v hitrost izstrelka. Okrog 20-30 % skupne energije se pretvori v toploto, 40 % energije pa \u00bbse izstreli\u00ab skozi ustje cevi v obliki vro\u010dih plinov (povzeto po VihtaVouri).<\/p>\n

Blisk na ustju cevi<\/h2>\n

\u00bbV vsakem modernem naboju ves smodnik zgori v prvih nekaj \u00bbin\u010dih\u00ab poti, ki jo opravi krogla. Ve\u010dina nas je \u017ee videla krivuljo tlaka, ki se strmo dvigne, ko krogla zapusti tulec in se po\u010dasi spusti, ko krogla potuje po cevi. Vrh krivulje ozna\u010duje to\u010dko, kjer je smodnik popolnoma dogorel. Pri kalibru .30-30 smodnik dogori kako \u00bbin\u010do\u00ab od ustja tulca, toda v kakih Super Magnumih kot je .30-378 Weatherby Magnum, lahko dogoreva 4-5 in\u010de. V vsakem primeru pa ves smodnik v cevi zgori veliko prej, preden krogla zapusti cev. Zakaj torej dalj\u0161e cevi dajejo ve\u010dje hitrosti? Ker se po tem, ko ves smodnik zgori, nastali smodni\u0161ki plini \u0161e raz\u0161irjajo (ekspandirajo). In kaj je tisti veliki blisk na ustju cevi, ko spro\u017eimo v mraku? Ne, to ni neizgorel smodnik, pa\u010d pa so vro\u010di smodni\u0161ki plini, ki reagirajo s kisikom v ozra\u010dju. Dodaj kisik kateremukoli ognju pa bo \u0161e bolj zagorel\u2026\u00ab <\/i>pravi priznani ameri\u0161ki avtor John Barsness<\/b>, ko v svojem prispevku2<\/a><\/sup> obra\u010dunava z raz\u0161irjenimi zmotami. Ko pri\u017egemo nekaj smodnika za pu\u0161ke, se pojavi \u00bbblisk\u00ab, oz. plamen, ki zaradi odsotnosti tlaka (tulec, cev) gori dobro sekundo.<\/p>\n

\"Brzina

Plamen<\/p><\/div>\n

Na obisku v tovarni RUAG Ammotec so nam pri prikazu delovanja streliva serije Silver selection<\/i> v mraku, natan\u010dno pojasnili, da blisk na ustju cevi povzro\u010di ogljikov monoksid v smodni\u0161kih plinih, ki na ustju cevi reagira s kisikom v ogljikov dioksid<\/b>. To vrhunsko strelivo polnijo s posebnimi smodniki z dodatki, ki zmanj\u0161ujejo nastanek tega plina.<\/p>\n

Nekaj dejstev<\/h2>\n

a) Dejanska hitrost je skoraj vedno manj\u0161a od objavljene<\/strong> (na \u0161katli streliva, katalogu\u2026). Proizvajalci streliva pri testiranju uporabljajo dalj\u0161e cevi, s tesnej\u0161im le\u017ei\u0161\u010dem naboja in tesnej\u0161o cevjo kot jo imajo obi\u010dajne pu\u0161ke. S tem ustvarijo najslab\u0161e mo\u017ene razmere v katerih se lahko znajde ta naboj in pri tem \u0161e ostane v mejah dovoljenih tlakov. Ohlapna le\u017ei\u0161\u010da in cevi ustvarijo ni\u017eje tlake in posledi\u010dno tudi manj\u0161e hitrosti izstrelkov. Ko sem pred leti meril hitrost tovarni\u0161kemu strelivu 6,5 x 68 in 7 x 65 R je bila hitrost za 30 m\/s manj\u0161a od zabele\u017eene, kljub temu, da so bile cevi dolge 65 cm. Tudi na obisku v tovarni RWS je tehnik pred testnimi cevmi poudaril, da so preglednice le osnova, zato mora lovec preveriti padec krogle, kajti hitrost krogle je zaradi razli\u010dnih dejavnikov lahko tudi druga\u010dna.<\/p>\n

b) \u010cetudi dve oro\u017eji uporabljata isti naboj in imata enako dolgi cevi<\/strong>, sta kon\u010dni hitrosti izstrelka lahko razli\u010dni<\/strong>. Na to vpliva tudi oblika in globina \u017elebov, tesnost cevi\u2026<\/p>\n

c) Hitrosti obi\u010dajno nihajo<\/strong> tudi, ko streljamo z istim strelivom iz istega oro\u017eja. Odstopanja so tukaj razli\u010dna ne glede na skrbnost pri pripravi tovarni\u0161kega ali ro\u010dno polnjenega naboja. Manj\u0161e odstopanje preverjeno \u0161e ne pomeni tudi bolj\u0161ih zadetkov!<\/p>\n

Vse zgornje trditve \u017ee od leta 1974 pojasnjuje vsak SPEER-ov priro\u010dnik v prispevku \u00bbZakaj dobivajo balistiki sive lase?\u00ab<\/i>3<\/a><\/sup> in se nana\u0161a na neprestano vpra\u0161anje \u00bbZakaj moje oro\u017eje ne dosega hitrosti, \u010de pa tam pi\u0161e da s to dol\u017eino cevi in s to polnitvijo\u2026\u00ab\u00a0<\/i><\/p>\n

Rezultati razli\u010dnih testov<\/h2>\n

1) Sodelavci revije Guns&Ammo so leta 2001 primerjali nekaj novih Rugerjevih pu\u0161k, M 77 MK II Compact, z 42 cm dolgo cevjo in M 77 Varmint s 60 cm cevjo kal. .243 Win. Streljali so s tovarni\u0161kim strelivom z 3.7 g, 5.2 g in 6.5 g te\u017ekimi kroglami. Hitrosti v kraj\u0161i pu\u0161ki so dosegle hitrosti 1028, 902 in 810 m\/s, hitrosti v dalj\u0161i pa 1130, 1013 in 907 m\/s, kar pomeni, da je bilo pove\u010danje hitrosti na 5 cm cevi pribli\u017eno med 20 \u2013 23 m\/s.<\/p>\n

2) Terry Weiland<\/b> je4<\/a><\/sup> podrobno izpostavil vpra\u0161anje razmerja oz. vpliva dol\u017eine cevi na hitrost krogle in pri\u0161el do zanimivih spoznanj. Izbral je pu\u0161ko Enfield .30-06 s 65 cm cevjo in \u0160vedski Mauser 6,5 x 55, z originalno 71,1 cm dolgo cevjo. Nato je kraj\u0161al njuni cevi po 5 cm naenkrat, do kon\u010dne dol\u017eine 40,5 cm, pri tem pa je s kronografom ves \u010das meril izstopno hitrost razli\u010dnih te\u017e krogel. Meril je hitrost razli\u010dnih nabojev polnjenih s hitrimi in po\u010dasnimi smodniki, eden teh je bil vsaki\u010d tovarni\u0161ko izdelan naboj, ostali so bili ro\u010dno napolnjeni.<\/p>\n

Wieland je naboje kal. .30-06 polnil z lahko 8 g kroglo in z 48 grs (graini!)5<\/a><\/sup> srednje hitrega<\/p>\n

H 322 ter z 62 grs po\u010dasnega H 4831. Te\u017ejo 13 g te\u017eko kroglo je polnil z 44 grs hitrega 3031 in z 63 grs po\u010dasnega smodnika H 870. Njegov tovarni\u0161ki naboj je bil Hornady Light Magnum, z 9.7 g te\u017eko kroglo. Pri kal. .30-06 je ugotovil, da je hitrost treh od petih polnitev dejansko narasla ali ostala enaka, ko je bila cev kraj\u0161ana od 65 na 60 cm. Izjema sta bili polnitvi s te\u017ejo, 13 g, kroglo, kjer je hitrost padla, najbolj pri po\u010dasnem smodniku. Hitrost je pri kraj\u0161anju od 65 na 40,5 cm padla za 113 m\/s, v povpre\u010dju za 22 m\/s na 5 cm dol\u017eine cevi (\u00bb2 in\u010di\u00ab). Najve\u010dji posami\u010dni padec hitrosti (37m\/s) se je zgodil pri lahki, 8 g krogli in po\u010dasnem smodniku H 4831, ko je bila cev skraj\u0161ana s 45,7 na 40,5 cm. Pri kombinaciji te\u017eke, 13 g krogle in hitrega smodnika je hitrost pri kraj\u0161anju 65cm na 40,5cm padla le za 57m\/s, torej za 11.4 m\/s na 5 cm cevi. Tovarni\u0161kemu Hornady je hitrost padla za 90m\/s, torej za 18 m\/s na 5cm cevi.<\/p>\n

Naboj kal. 6,5 x 55<\/b> je polnil z la\u017ejo 5,5 g in te\u017ejo 9.1g kroglo; pri obeh pa je uporabil hitrej\u0161i IMR-3031 ter po\u010dasnej\u0161i Reloader 22. Hornady Light Magnum z 8.4 g kroglo, je bila njegova tovarni\u0161ka polnitev. Ker je Wieland pri kal. 6,5 x 55 za\u010del z 71 cm dolgo cevjo je dobil rahlo druga\u010dne rezultate, vendar so bili kon\u010dni rezultati hitrosti neverjetni podobni tistim pri kal. .30-06. Tovarni\u0161ki Hornady je imel v 71 cm dolgi cevi 819 m\/s hitrosti, pri skraj\u0161avi cevi na 40,5cm je hitrost padla na 709 m\/s. Kombinacija 9.1 g krogle s po\u010dasnim smodnikom je imela v 71cm cevi hitrost 775 m\/s, ki je padla na 687m\/s pri 40,5 cm dolgi cevi. Spet je imela najve\u010dji padec hitrosti (-91 m\/s) kombinacija lahke krogle in po\u010dasnega smodnika, pri \u010demer je kar tretjina celotne izgube nastala \u0161ele pri kraj\u0161anju z 45,7 na 40,5cm.<\/p>\n

Ko je Wieland vse skupaj se\u0161tel je ugotovil, da je imel kal. .30-06 v povpre\u010dju 16.6 m\/s<\/b> izgube hitrosti na 5 cm cevi, medtem, ko je imel kal. 6,5 x 55 v povpre\u010dju 15.8 m\/s<\/b> izgube na 5 cm. Navedeno se odli\u010dno ujema s splo\u0161nim pravilom 15 m\/s na vsakih 5 cm cevi.<\/p>\n

3) Podoben preskus6<\/a><\/sup> Angle\u017ea Bruce Potts<\/b><\/a>-a s kalibrom .223<\/b> (5,56 x 45) je pokazal, da je 60 cm dolga cev s 1037 m\/s pri skraj\u0161avi na 51cm<\/b> izgubila le 45 m\/s. Pri 46 cm<\/b> pa je bila hitrost 946 m\/s, vendar je pri tem \u017ee opazil mote\u010d pok in blisk na ustju cevi. Podobno je bilo, ko je kraj\u0161al 60 cm dolgo cev v kal. .308<\/b> (7,62 x 51). Krogla te\u017ee 9.7 g, ki je imela v 60 cm<\/b> dolgi cevi hitrost 885 m\/s, je imela pri skraj\u0161avi na 46 cm <\/b> le 48 m\/s izgube. Potts pri zagovarjanju razloga za morebitno skraj\u0161avo cevi pravi: \u00bbIzra\u010dunal sem zmanj\u0161anje te\u017ee 372 g pri cevi .223 in 338 g pri cevi .308. To pa je kar precej\u0161nje zmanj\u0161anje te\u017ee za tako malo izgube hitrosti.\u00ab<\/i><\/p>\n

4) Preglednica v 45-ti izdaji priro\u010dnika Lyman7<\/a><\/sup> predstavlja spremembe hitrosti glede na hitrost naboja. Ponovi se pravilo da \u00bbhitrej\u0161a krogla povpre\u010dno izgubi ve\u010d na 1″ kot po\u010dasnej\u0161a<\/b><\/i>\u00ab. Rezultati so za cevi dol\u017ein 50 – 65 cm, prikazana je povpre\u010dna sprememba na 5 cm cevi:<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n
Hitrost 305-610 m\/s<\/td>\n\n

3 m\/s.<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

Hitrost 610-762 m\/s<\/td>\n\n

6,10 m\/s.<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

Hitrost 762-914 m\/s<\/td>\n\n

12,20 m\/s.<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

Hitrost 914-1067 m\/s<\/td>\n\n

18,30 m\/s.<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

Hitrost 1067-1219 m\/s<\/td>\n24,40 m\/s.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Triin\u0161tirideseta izdaja je postregla s konkretnimi primeri specifi\u010dnih kombinacij. Lymanovi tehniki so merili hitrost nekaterim <\/span>hitrej\u0161im<\/b><\/span> nabojem v pu\u0161kah s cevmi skraj\u0161animi od\u00a0<\/span>65 cm na 55 cm, preglednica pa predstavlja povpre\u010den padec hitrosti na vsakih 5 cm: <\/span><\/p>\n\n\n\n\n\n
.243 Win.\/krogla 6,5 g<\/td>\n17.6 m\/s<\/td>\n<\/tr>\n
.264 Win. Mag8<\/a><\/span><\/sup>.\/krogla 9,1 g<\/td>\n19.4 m\/s<\/td>\n<\/tr>\n
.300 H&H Mag.\/krogla 14,2 g<\/td>\n15.2 m\/s<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Nato so merili hitrost <\/span>standardnim<\/b><\/span> nabojem v pu\u0161kah s cevmi skraj\u0161animi z 60 cm na 50 cm, preglednica predstavlja povpre\u010den padec hitrosti na vsakih 5cm:<\/span><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n
.270 Win.\/krogla 8,4 g<\/td>\n22.6 m\/s<\/td>\n<\/tr>\n
.270 Win.\/krogla 9,7 g<\/td>\n19.2 m\/s<\/td>\n<\/tr>\n
.300 Savage\/krogla 11,5 g<\/td>\n10.4 m\/s<\/td>\n<\/tr>\n
.30-06\/krogla 11,5 g<\/td>\n9.2 m\/s<\/td>\n<\/tr>\n
.35 Rem\/krogla 13,0 g<\/td>\n6.6 m\/s<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Tudi njihova ugotovitev je bila, da pri kraj\u0161anju (enako dolge cevi) hitri naboji z visokimi pritiski izgubijo ve\u010d hitrosti, kot je izgubijo po\u010dasnej\u0161i naboji z ve\u010djim premerom cevi. <\/span><\/p>\n

Kraj\u0161a cev ni manj natan\u010dna<\/b><\/span>, kar so potrdili mnogi testi (preizkusi). Kve\u010djemu avtorji opozarjajo, da so pri kraj\u0161anju (po ustrezni obdelavi ustja cevi) dosegli enako ali v\u010dasih celo bolj\u0161o natan\u010dnost, kljub izgubi hitrosti<\/span>.<\/span><\/p>\n

\"\"

Meritev hitrosti in rezultat<\/p><\/div>\n

Razlog: kratka cev je bolj toga od dolge, premer cevi na ustju pri skraj\u0161avi pa ve\u010dji, ker je premer cevi vse \u0161ir\u0161i v smeri proti le\u017ei\u0161\u010du naboja. Zmota o \u00bbsuperiornosti\u00ab dolgih cevi izhaja iz \u010dasov \u010drnega smodnika, ko je ta res potreboval dolgo cev. Merjenje preko le odprtih merkov pa je bilo tudi la\u017eje pri \u010dim ve\u010dji razdalji med merkoma. <\/span><\/p>\n

Izra\u010dun spremembe hitrosti<\/h2>\n

Zaradi razli\u010dnih dejavnikov (razli\u010dnih dimenzij le\u017ei\u0161\u010da naboja, cevi, polj, \u017elebov\u2026) je te\u017eko primerjati razli\u010dne cevi razli\u010dnih pu\u0161k, \u010detudi so vse enake dol\u017eine. Tudi kraj\u0161anje ene same cevi v\u010dasih ne prinese \u010disto to\u010dnih rezultatov zaradi nihanj v hitrosti istega streliva. Eno bolj preprostih ena\u010db, z namenom prikaza razmerja hitrost\/dol\u017eina cevi, je razvil Homer S. Powley. Ta je dolo\u010dil razmerje hitrost\/dol\u017eina cevi tako, da je hitrost (v) posledica te\u017ee polnitve, te\u017ee krogle in raz\u0161iritvenega (ekspanzijskega) razmerja (R). Raz\u0161iritveno razmerje (R) je razmerje med skupno prostornino v oro\u017eju (prostornina cevi in naboja) v razmerju do prostornine naboja. Iz te ena\u010dbe je razvidno, da je pri dolo\u010denem oro\u017eju, z dolo\u010deno te\u017eo smodni\u0161kega polnjenja in dolo\u010deno te\u017eo krogle, hitrost na ustju odvisna le od raz\u0161iritvenega razmerja. Ker je pri kraj\u0161anju cevi zmanj\u0161ana prostornina (volumen) cevi, se po ena\u010dbi zmanj\u0161a tudi raz\u0161iritveno razmerje. 9<\/a> Preglednica prikazuje izra\u010dunane hitrosti pri spremembi dol\u017eine cevi za razli\u010dno hitre smodnike proizvajalca IMR.<\/p>\n

 <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\n

Naboj<\/p>\n<\/td>\n

\n

Te\u017ea<\/p>\n

krogle<\/p>\n

grami<\/p>\n<\/td>\n

\n

Te\u017ea smodni\u0161ke polnitve<\/p>\n

v grs.<\/p>\n<\/td>\n

\n

Tip smodnika proizvajalca IMR<\/p>\n<\/td>\n

\n

Hitrost v cevi dol\u017eine 60cm 24\u201d<\/p>\n

v m\/s.<\/p>\n<\/td>\n

\n

Razlika v hitrosti pri 2\u201d (5cm) spremembe dol\u017eine cevi,<\/p>\n

hitrost v m\/s<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

\n

20\u201d-22\u201d<\/p>\n

50,8-56<\/p>\n<\/td>\n

\n

22\u201c-24\u201d<\/p>\n

56 – 61<\/p>\n<\/td>\n

\n

24\u201d-26\u201d<\/p>\n

61-66<\/p>\n<\/td>\n

\n

26\u201d-28\u201d<\/p>\n

66-71,1<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

.223 Rem.<\/td>\n\n

3,2<\/p>\n<\/td>\n

\n

25,1<\/p>\n<\/td>\n

\n

3031<\/p>\n<\/td>\n

\n

938<\/p>\n<\/td>\n

\n

14,02<\/p>\n<\/td>\n

\n

14,63<\/p>\n<\/td>\n

\n

12,80<\/p>\n<\/td>\n

\n

11,58<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

.243 Win.<\/td>\n\n

6,5<\/p>\n<\/td>\n

\n

40,6<\/p>\n<\/td>\n

\n

4350<\/p>\n<\/td>\n

\n

890<\/p>\n<\/td>\n

\n

17,06<\/p>\n<\/td>\n

\n

15,54<\/p>\n<\/td>\n

\n

13,71<\/p>\n<\/td>\n

\n

9,75<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

7 mm Rem. Mag.<\/td>\n\n

10<\/p>\n<\/td>\n

\n

66,8<\/p>\n<\/td>\n

\n

7828<\/p>\n<\/td>\n

\n

879<\/p>\n<\/td>\n

\n

27,13<\/p>\n<\/td>\n

\n

16,45<\/p>\n<\/td>\n

\n

14,63<\/p>\n<\/td>\n

\n

13,41<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

.30-30 Win.<\/td>\n\n

9,1<\/p>\n<\/td>\n

\n

32,4<\/p>\n<\/td>\n

\n

3031<\/p>\n<\/td>\n

\n

679<\/p>\n<\/td>\n

\n

9,75<\/p>\n<\/td>\n

\n

8,83<\/p>\n<\/td>\n

\n

7,62<\/p>\n<\/td>\n

\n

7,01<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

.308 Win.<\/td>\n\n

9,1<\/p>\n<\/td>\n

\n

40,5<\/p>\n<\/td>\n

\n

4895<\/p>\n<\/td>\n

\n

771<\/p>\n<\/td>\n

\n

12,19<\/p>\n<\/td>\n

\n

10,97<\/p>\n<\/td>\n

\n

9,75<\/p>\n<\/td>\n

\n

8,53<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n

.30-06 Rem.<\/td>\n\n

9,1<\/p>\n<\/td>\n

\n

52,7<\/p>\n<\/td>\n

\n

4320<\/p>\n<\/td>\n

\n

844<\/p>\n<\/td>\n

\n

15,54<\/p>\n<\/td>\n

\n

13,41<\/p>\n<\/td>\n

\n

11,88<\/p>\n<\/td>\n

\n

10,66<\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

\u00bbR\u00ab in .22lr<\/h2>\n

V enem od testov10<\/a><\/span><\/sup>,<\/span><\/strong> ko so podalj\u0161evali cev, je svin\u010dena krogla \u0161ibkega revolverskega naboja .32 S&W (s 5,5g kroglo dose\u017ee 210m\/s) potrebovala kar 9m dolgo cev, da se je krogla v njej kon\u010dno zaustavila. Najve\u010dja hitrost je bila pri natanko 63cm, nato je po\u010dasi upadala do zaustavitve pri 9m. To pri\u010da o delovanju raz\u0161irjanja smodni\u0161kih plinov. Izjema je edino le .22 Long Rifle, pri katerem so s testi dokazali, da se hitrost v cevi pove\u010duje le do 40 cm, nato pa zelo po\u010dasi upada. \u010ce se pri vseh drugih nabojih hitrost pove\u010duje celo, ko cev prese\u017ee idealno dol\u017eino, zakaj je pri .22 lr druga\u010de? Razlog je v prostornini nabojev, ki je naboj .22 lr nima. Polnitev tega naboja se lahko raz\u0161iri komaj 50 x in po 40 cm cevi upade. Razlog za to je ravno njegovo raz\u0161iritveno razmerje (R), ki je merilo u\u010dinkovitosti naboja.<\/p>\n

Zaklju\u010dek<\/h2>\n

\u010ce razumemo dogajanje v cevi, razumemo tudi razloge za dolge cevi (in proti) oz. posledice pri kraj\u0161anju. Naboj kal. .308 Win. je u\u010dinkovit z 50 cm cevjo, medtem ko bo naboj kal. 7 mm Rem. Mag. ali . 300 Win.Mag. s to dol\u017eino cevi \u017ee nadle\u017een. Razmi\u0161ljamo o kraj\u0161anju te \u00bbmagnum\u00ab cevi pa imamo pomisleke glede pove\u010danega bliska in poka? \u010ce sami polnimo naboje, je re\u0161itev lahko, da uporabimo \u010dim hitrej\u0161e smodnike. S tem zmanj\u0161amo te\u017eo smodni\u0161ke polnitve = manj tlaka in plinov na ustju. Raz\u0161iritveno razmerje pojasni velik pomen raz\u0161irjanja smodni\u0161kih plinov. To in opis balisti\u010dnega cikla pa pojasnita zakaj so kraj\u0161e cevi bolj glasne (vi\u0161ji tlak na ustju) in zakaj povzro\u010dijo rahlo ve\u010dji odsun (ve\u010d plinov na ustju deluje kot \u0161oba pri raketi \u2013 potisk nazaj). Dol\u017eina cevi vpliva na uravnote\u017eenost in priro\u010dnost oro\u017eja, ne vpliva pa na natan\u010dnost. \u010ce \u017ee imate mo\u017enost dejansko izmeriti hitrost streliva v va\u0161em oro\u017eju pa ne bodite preve\u010d razo\u010darani, \u010de se ne ujema s podatki v preglednicah.<\/p>\n

\"Brzina<\/p>\n

Dobro zadeta divjad razlike ne bo opazila.<\/p>\n

Avtor: Gregor Hodnik<\/strong><\/p>\n

Opombe<\/h2>\n
\n

1<\/a> VihtaVouri reloading manual 3rd edition, stran 41<\/p>\n<\/div>\n

\n

2<\/a> \u00bbHandloading myths\u00ab, revija Handloader, Junij 2002<\/p>\n<\/div>\n

\n

3<\/a> \u00bbWhy ballisticians get grey?\u00ab \u00bbSPEER reloading manual \u0161t. 7 do 14\u00ab,<\/p>\n<\/div>\n

\n

4<\/a> Revija Rifle Shooter, avgust 1999<\/p>\n<\/div>\n

\n

5<\/a> <\/b>g=grami, grs=grain , 1 gram = 15.4 graina, 1 grain = 0.06479891 grama<\/span><\/p>\n<\/div>\n

\n

6<\/a> http:\/\/www.shootingtimes.co.uk\/features\/136776\/How<\/span><\/a><\/span> important is the barrel length of a rifle.html<\/p>\n<\/div>\n

\n

7<\/a> 45th Lyman Reloading Handbook, \u00bbCenter Fire Rifle Velocity Vs. Barrel Length\u00ab<\/p>\n<\/div>\n

\n

8<\/a> Balisti\u010dni dvoj\u010dek nam bolj znanega 6.5×68<\/p>\n<\/div>\n

\n

9<\/a> Ena\u010dbe na http:\/\/www.loadammo.com\/Topics\/October05.htm<\/a> ali z programsko opremo QuickLOAD<\/p>\n<\/div>\n

\n

10<\/a> Bob Forker, \u00bbThe Thirty-Foot Barrel\u00ab, revija Guns&Ammo<\/a>, Avgust 1996<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nedvomno na hitrost lovske krogle vpliva tudi dol\u017eina cevi. Velja grobo pravilo, da za vsakih 5 cm kraj\u0161e ali dalj\u0161e cevi krogla izgubi ali pridobi pribli\u017eno 15 m\/s. To pravilo ni natan\u010dno, saj je nemogo\u010de upo\u0161tevati prav vse dejavnike, ki nastajajo pri tem. Oglejmo si torej, kako dol\u017eina pu\u0161kine cevi vpliva na hitrost in kako… Preberi ve\u010d »Hitrost krogle in dol\u017eina cevi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":10566,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"om_disable_all_campaigns":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"_uf_show_specific_survey":0,"_uf_disable_surveys":false,"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"off","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","neve_meta_reading_time":"","_jetpack_memberships_contains_paid_content":false,"footnotes":""},"categories":[741],"tags":[1182,1180,1183,845,1181],"aioseo_notices":[],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/i0.wp.com\/lovcibalkana.com\/wp-content\/uploads\/2021\/06\/5-Meritve-hitrosti-in-rezultat.jpg?fit=1000%2C737&ssl=1","amp_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10569"}],"collection":[{"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10569"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10569\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10588,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10569\/revisions\/10588"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10566"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10569"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10569"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lovcibalkana.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10569"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}